Po uvodnih prispevkih podpredsednika krajevne skupnosti Krško Nika Žibreta, krškega poslanca v DZ Branka Janca ter župana občine Krško Franca Bogoviča in precej vroči razpravi so sprejeli pet sklepov. Izrazili so svoje nasprotovanje načinu sprejemanja meddržavne pogodbe ter njenemu sprejemu v parlamentu in zahtevali rešitev trajnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov oz. izgradnjo trajnega odlagališča do leta 2007. Zbor krajanov je med drugim zahteval tudi ohranitev sedanje vloge Sklada za financiranje razgradnje NEK.
Krajani Krškega tudi terjajo, da Slovenija ohrani suverenost pri upravljanju z elektrarno in s tem zagotovi enega bistvenih elementov za varno obratovanje. Ustrezne državne organe so pozvali, da pripravijo zakonsko podlago, ki bo urejala nadomestila za razvrednotenje prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta in radioaktivnega materiala za prebivalce ter lokalne skupnosti.
Večine povabljenih predstavnikov državnega zbora, vlade in ministrstev na zborovanju ni bilo, zato je toliko več vprašanj letelo na državnega sekretarja za energetiko Roberta Goloba.
Direktorica Agencije RS za radioaktivne odpadke Irena Mele je pojasnila, da je po zdaj ugotovljenih geoloških pogojih mogoče graditi trajno odlagališče jedrskih odpadkov na večjem delu slovenskega ozemlja.
Direktor NEK Staneta Rožmana pa je povedal, da več organov zagotavlja svoj del odgovornosti za varno obratovanje nuklearke, o meddržavni pogodbi pa, da mora do nje priti čim prej. Prejšnji sporazum namreč ni bil dober, s pogajanji pa smo zdaj prišli do podobnega. Svojo vrednost bo pogodba dejansko pokazala čez kakšno leto in dobra bo, če bo vsak od akterjev izpolnil svoj del obveznosti. Predlagane rešitve so seveda pogajalski dosežek, meni Rožman, in dodaja, da se v elektrarni zavedajo pomena jedrske varnosti. Med drugim pa jo bo pogojevalo tudi ekonomično obratovanje in pozitivni vzpostavljeni odnosi z njenim okoljem.
Večina razpravljalcev je sicer izrazila svoje zaupanje v vodenje elektrarne, posebej še, ker jo vodijo domači strokovnjaki. Slišati pa je bilo tudi medklice, češ, če bi jedrski odpadki bili v Ljubljani, bi vse probleme hitro rešili, in več izrazov nezaupanja do Hrvatov. Ljudje so zahtevali nadomestilo za razvrednotenje prostora, brezplačno elektriko v določenem krogu okrog elektrarne ali primerne olajšave ljudem, ki žive v njeni neposredni bližini. Posebej določna je bila razprava predstavnikov vasi Vrbina, kjer dvanajst družin živi v neposredni soseščini elektrarne. Ti že več let zaman terjajo rento zaradi manj vrednega življenja in soglašali bi s preselitvijo v druge kraje. Zaradi bližine jedrske elektrarne jih je namreč vedno bolj strah, spomnili so na vojaška letala, ki so pred 11 leti krožila na elektrarno, in povedali, da so še vedno brez javne razsvetljave in pločnikov.
Kar zadeva meddržavno pogodbo pa je večina razpravljalcev menila, da je škodljiva za Krško, za Posavje in Slovenijo.
