Nekaj ur pred uradnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, 30. aprila zvečer, bo na travniku pred stavbo novogoriške občine potekalo zborovanje izbrisanih Slovenije, ki se jim bodo pridružile mreže gibanj, ki se borijo proti negotovemu socialnemu položaju in diskriminaciji iz Slovenije in severovzhodne Italije. Zborovanje se bo nadaljevalo z mirnim pohodom 'nevidnih' globalne Evrope do mejnega prehoda na Erjavčevi ulici.
Namen zborovanja so na mednarodnem mejnem prehodu na Erjavčevi ulici danes predstavili predstavniki Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, gibanja Dost je ! iz Ljubljane in Mladinske iniciative za Goriško na slovenski strani, z italijanske strani pa predstavniki imigrantov, društva Razzismo stop, gibanja Vrata nevidnih iz Furlanije julijske krajine in predstavniki mreže Disobedienti (Nepokorni).
Andrej Kurnik, predstavnik gibanja Dost je ! je na nenavadni novinarski konferenci, ki je potekala prek mejne ograje, povedal, da je boj izbrisanih za svoje temeljne pravice boj vseh 'nevidnih' Evrope - migrantov, ilegalcev in začasno zaposlenih, ki jih je v Evropi na tisoče, celo milijone, zato se bo v Novi Gorici 30. aprila slišal tudi glas tistih, ki v Evropi nimajo glasu. S tem bodo Evropo trga in denarja soočili z Evropo temeljnih pravic, svobodnega gibanja ljudi in z gibanji, ki se zavzemajo za dostojanstvo ljudi.
Povedal je še, da vsa gibanja, ki pripravljajo manifestacijo, podpirajo pismo predsednika Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksandra Todorovića predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju, v katerem Todorović Prodija prosi za vsaj nekajminutno srečanje z delegacijo izbrisanih ob njegovem obisku na Slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU. Kurnik je izrazil tudi prepričanje, da je rešitev problema izbrisanih lahko le evropotvorna rešitev.
Podobna stališča je predstavil tudi Luciano Capaldo, predstavnik gibanja Vrata Nevidnih iz Furlanije Julijske krajine, ki je v zvezi s problematiko slovenskih izbrisanih povedal, da je za državo, ki vstopa v EU, sramotno, da tega problema ne reši. Izrazil je tudi prepričanje, da mora vzeti predsednik Evropske komisije Prodi to pobudo resno. Cristian Massimo iz istega gibanja pa je dodal, da se v gibanju zavzemajo tudi za zaprtje vseh centrov za tujce v Sloveniji in Italiji, saj v Evropi zanje ne bi smelo biti prostora. Mešane slovensko-italijanske policijske patrulje na meji pa je Massimo označil za nacistično organizacijo.
Novinarske konference se je udeležil tudi Aleksander Todorović, ki je izjavil, da verjame v Prodija in upa, da bo sprejel delegacijo izbrisanih in s tem pripomogel k zaključku te 'grozljive' zgodbe. Regionalni odbornik Furlanije julijske krajine Sandro Metz pa je predstavil poziv Prodiju, naj sprejme delegacijo izbrisanih, ki ga je podpisalo več italijanskih javnih osebnosti in parlamentarcev, in v katerem je zapisana tudi prošnja, da naj se dovolj jasno in glasno opredeli do te problematike.
Po novinarski konferenci na meji se je dogajanje preselilo v kulturni center Mostovna, kjer so predstavniki Društva izbrisanih Slovenije podrobneje predstavili nekaj tragičnih primerov, ki so posledica takšnega reševanja problemov, proti kateremu se borijo.
