Pobudniki razpisa referenduma o gradnji džamije so zbrali 6200 podpisov za referendum. Po mnenju Mihaela Jarca, ki se je pod pobudo podpisal kot prvi, jim bo do 6. februarja, ko se bo zbiranje podpisov zaključilo, uspelo zbrati potrebnih 10.878 podpisov volivcev. Kot so Jarc in nekateri podporniki referenduma, med njimi tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, ponovili niso proti lokaciji, kjer naj bi stala mošeja, ampak proti gradnji centra v predvideni obliki in velikosti. Po njihovem Slovenija ne potrebuje džamije, saj ta predstavlja tudi politični center, potrebam muslimanskih vernikov pa bi moralo zadostiti nekaj molilnic, kjer bi lahko opravljali verske obrede.
Argumenti, s katerimi so želeli prepričati danes, so bili, da je islamski kulturni center prevelik in da v Ljubljano ne sodi. Opozorili pa so tudi na to, da se Ljubljančani tega ne zavedajo. Nekatere ankete so namreč pokazale, da jih več kot polovica gradnjo podpira:
"Jaz bi rekel, da kar se Ljubljančanov tiče, je tukaj pretežno mestno prebivalstvo, ki ne živi toliko z zemljo, z vsakodnevnimi deli," je zadevo komentiral Jarc.
S pobudo pa se ne strinja Mladi forum ZLSD. Njegovi aktivisti so že ob 6. uri zjutraj po Ljubljani raztrosili letake.
"V Mladem forumu nikakor nismo proti referendumu, ki je eden izmed najbolj demokratičnih načinov odločanja, saj gre za neposredno demokracijo. Vendar pa menimo, da se o temeljnih človekovih pravicah na referendumu nikakor ne more odločati," je povedal Marko Koprivec iz Mladega foruma. S podobnimi akcijami bodo še nadaljevali.
Za Civilno družbo za demokracijo in pravno državo je džamija tujek
Predstavnik Civilne družbe za demokracijo in pravno državo Vinko Vodopivec meni, da "džamija krši človekove pravice vsem ostalim državljanom, ki imajo pravico do ustreznega in neobremenjenega okolja". Po njegovem prepričanju pa obstaja tudi možnost zametka muslimanskega geta, ki bi izjemno razdiralno vplival na sožitje z drugimi državljani in bi bil stalno žarišče nasprotovanja evropski kulturi in narodnemu okolju.
V združenju so prepričani, da predstavlja džamija tuje versko ozemlje, kjer ne veljajo državni zakoni. Ob tem pa predstavlja tudi prostor odraslih in mladine, ki jih mnogokrat vzgajajo v nasprotju z evropsko kulturo in s človekovimi pravicami.
Po mnenju Vodopivca džamija sicer ni muslimanska molilnica, temveč versko-politični objekt, ki se je v Evropi že večkrat izkazal kot prostor za netenje sovraštva in baza za delovanje terorizma.
Prisilna muslimanizacija
Glede financiranja gradnje islamskega kulturno-verskega centra Vodopivec sicer opozarja, da se gradnja financira iz tujine, zato bo tudi tujina postavljala verske voditelje, ki bodo vpeljevali tuje muslimanstvo, ne pa muslimanstvo z evropskim obrazom.
Nekateri muslimanski verski voditelji si sveto vojno predstavljajo kot zapovedano prepričevanje, medtem ko si drugi to predstavljajo kot prisilno muslimanizacijo z uporabo vseh sredstev, tudi s terorizmom Al Kaide, je dejal Vodopivec.
Ob tem dodaja, da se slovenski mufti Osman Djogić verjetno nagiba v drugo skupino, saj so namreč "morali njegove izjave na prej posneti oddaji Trenja na televiziji POP TV ob razpravi o džamiji, zaradi izrazite nestrpnosti v velikem obsegu črtati".
