V Združenju bank Slovenije (ZBS) so se ostro odzvali na odločitev sodnega sveta, ki je odpravil suspenz sodnici Katarini Marolt Kuret. Ta je odločala v zadevi franki, hkrati pa je bila sama ena od tožnic.
"Združenje bank Slovenije je izjemno negativno presenečeno nad odpravo suspenza in zdaj še oprostilno odločbo sodnega sveta v disciplinskem postopku zoper višjo sodnico, ki se kljub obstoju neposrednega konflikta interesov ni izločila iz odločanja v zadevah, kar vzbuja resen dvom v nepristranskost, integriteto in zakonitost sodnega odločanja v zadevah, povezanih s kreditnimi pogodbami v švicarskih frankih, kakor tudi dvom v integriteto pri odločanju sodstva nasploh," so zapisali.
Spomnili so, da je sodnica odločala v zadevah, ki so bile pravno in dejansko istovetne njenemu osebnemu pravnemu položaju, kar pomeni neposredni konflikt interesov. Tako zakon o pravdnem postopku kot sodniški etični kodeks od nje zahtevala, da bi se morala že zaradi videza nepristranskosti iz zadev izločiti, a tega ni storila, nadaljujejo.
"Po tem, ko je sodno prakso sooblikovala na način, da je le-ta v korist kreditojemalcem, je vložila osebno tožbo proti banki, kjer se je sklicevala na sodno prakso, ki jo je kot sodnica sooblikovala – kar pomeni zlorabo sodne funkcije za osebno korist," so še dodali na ZBS.
Opozorili pa so še na en, po njihovem mnenju posebej problematičen, vidik, in sicer, da tudi po razkritju primera isti senati in sodniki – njeni dolgoletni sodelavci – še naprej odločajo v identičnih pravdnih zadevah CHF, ne da bi se izločili ali prestrukturirali sestavo senatov. "V identičnih pravnih zadevah odločajo celo isti sodniki, ki so sodili s sodnico najprej v senatih Višjega sodišča v Ljubljani (primeroma zadeve I Cp 673/2021, I Cp 517/2017 in II Cp 2112/2017, v katerih so bile sodbe okrožnih sodišč, ki niso ugodile tožbenim zahtevkom kreditojemalcev, razveljavljene), sedaj na Vrhovnem sodišču potrjujejo takšno sodno prakso, kot izhaja iz nedavno objavljene sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 24/2025, in se ne izločijo niti po izrecno podanem predlogu pravdne stranke v postopku."
Zmotila pa jih je tudi sestava sodnega sveta. O sodničini pritožbi na suspenz je namreč odločal vrhovni sodnik Matej Čujovič, ki je bil kot sodnik udeležen v vseh zgoraj navedenih zadevah najprej Višjega sodišča v Ljubljani in sedaj Vrhovnega sodišča. Tudi zanj so prepričani, da bi se moral izločiti.
Pri ZBS so prepričani, da omenjena dejstva še dodatno spodkopavajo zaupanje javnosti v nepristranskost odločanja sodišč in potrjujejo sistemski problem institucionalnega prikrivanja konflikta interesov. "Posledice očitno sistemsko dovoljenega zasledovanja takšnih osebnih koristi se primeroma pri odločanju o kreditih v švicarskih frankih kažejo tudi v popolni odsotnosti upoštevanja stroke in urejanja področja s strani Banke Slovenije kot pristojnega regulatorja ter specialne področne zakonodaje pri napolnjevanju pravnih standardov za nazaj, kar vzbuja ne samo nezaupanje v sodni sistem, ampak tudi v pravno državo," so poudarili.
"Takšno ravnanje, da se sodnica ni izločila, čeprav je vedela za svoj osebni interes, in nato lastno tožbo gradila na sodni praksi, ki jo je sama sooblikovala, je (čeprav sedaj formalno nesankcionirano) etično nevzdržno, pravno sporno in družbeno škodljivo," so zaključili.
Spomnimo. Sodni svet je že v ponedeljek sodnici odpravil suspenz, v sredo pa jo je Disciplinsko sodišče v celoti oprostilo disciplinskega očitka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.