Tomše je tudi dejal, da se mora trboveljska bolnišnica prav tako zavezati, da se bo triaža v urgentnem centru izvajala po strokovnih smernicah, s soudeležbo kadra pa se morajo strinjati tudi v ZD Hrastnik in Zagorje.
Pojasnil je, da ZD Trbovlje svojih sodelavcev, ki so julija lani zapustili trboveljsko urgenco, ne more vrniti, saj imajo priznano vozilo urgentnega zdravnika, ki je namenjeno intervencijam na terenu. "Vozilo urgentnega zdravnika ne more opravljati dela v ambulanti, namenjeno je terenskemu delu. Če bi imela trboveljska bolnišnica urejeno triažo tako, kot bi jo moral imeti urejeno urgentni center, kar pomeni, da bi se izvajala po strokovnih smernicah, in tudi če bi bil zdravnik v enoti za hitre preglede prisoten 24 ur na dan, to za ostale zaposlene zdravnike v bolnišnici ne bi pomenilo popolnoma nič manj dela oz. obremenitev," je povzel Tomše.

Opozoril je, da bolniki, ki prihajajo v enoto za hitre preglede, niso bolniki, katerih stanje bi zahtevalo nujno obravnavo, zato bi jih lahko preusmerili v regijske zdravstvene domove. Tomše je izrazil upanje, da bodo do ustrezne rešitve prišli na sredinem sestanku na ministrstvu za zdravje.
Urgentni center en bo zaprl vrat
Rešitve se nadeja tudi strokovna direktorica trboveljske bolnišnice Tadeja Jelenko, ki je danes za STA zatrdila, da se kljub petkovi napovedi, da bo urgentni center Trbovlje zaradi težav s kadri v sredo zaprl vrata, to ne bo zgodilo. Vsem bolnikom, ki bodo življenjsko ogroženi, in tudi drugim bodo nudili strokovno pomoč. Kako bo delo na urgenci potekalo v prihodnosti, pa je po oceni Jelenko odvisno od izkupička sredinega sestanka. Morda bodo spremenili način dela v urgentnem centru, je še dejala.
Iz trboveljske bolnišnice so namreč v petek sporočili, da urgenca ne more več delovati na zakonsko predpisan način in bo od srede zaprta, če se sodelavci ZD Trbovlje ne bodo vrnili na delo.
"Zavedamo se, da bodo s tem pomembno dodatno obremenili urgentna centra Ljubljana in Celje. Vendar so vsa prizadevanja z naše strani za strokovno varno in bolj organizirano delo, ki bi zmanjšala tudi kadrovsko obremenitev sosednjih zdravstvenih domov, predvsem pa poskrbela za ustrezno obravnavo bolnikov na ravni urgentne medicine Zasavja, bila neuspešna. Kljub zavedanju odgovornih, da trboveljski urgentni center deluje v nasprotju s pravnimi akti in na moralni pogon zaposlenih, rešitev ni bilo dosežena," so še v petek zapisali v trboveljski bolnišnici.
Dodali so, da so njihovi zdravstveni delavci eno leto izkazovali lojalnost bolnikom in tudi državi kot ustanovitelju, sedaj pa teh obremenitev ne zmorejo več. Posledično so se soočili tudi z dvema odhodoma specializantov iz bolnišnice, vzrok za odhod pa vidijo v povečanem obsegu dela in daljšanju delovnega časa.
Na Občini Trbovlje so danes za STA povedali, da kot ustanovitelji ZD Trbovlje spremljajo razprave in različna stališča v zvezi z delovanjem enote za hitre preglede v okviru urgentnega centra Trbovlje. Poudarili so, da je zagotavljanje nujne medicinske pomoči za prebivalce Zasavja izjemnega pomena in da mora biti rešitev v skladu z veljavno zakonodajo ter strokovnimi standardi.
"Ker se bo o nadaljnji organizaciji izvajanja nujne medicinske pomoči odločalo na ministrstvu za zdravje 1. oktobra, Občina Trbovlje do takrat ne bo podajala vsebinskih ocen, temveč pričakuje, da bodo pristojni organi in subjekti našli rešitev, ki bo zagotovila zakonito, strokovno in varno oskrbo bolnikov," so še dodali na občini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.