Širitev je podprlo 372 poslancev, 46 pa jih je bilo proti. Katere kandidatke naj bi v zvezo povabili že prihodnje leto na vrhu Nata v Pragi, niso povedali. Med možnimi kandidatkami so Litva, Latvija, Estonija, Romunija, Slovaška, Bolgarija in Slovenija. O predlogu, ki ga je v četrtek na pobudo skupine kongresnikov podprl odbor predstavniškega doma za mednarodne odnose, mora zdaj glasovati še ameriški senat.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je za 24ur povedal, da pričakuje, da bo senatni odbor s še večjo večino sprejel predlog tega zakona in omogočil, da se aktivirajo finančna sredstva. "Slovenija lahko upravičeno pričakuje povabilo, ki pa ga sedaj še ne more dobiti, saj je potrebno najprej doseči politični konsenz. To se bo dogajalo v prvem tromesečju prihodnjega leta, ko bodo ponovno preučili poročila o napredku," pojasnjuje Kacin in dodaja, da so za članstvo v zvezi Nato veliko bolj zaskrbljene Baltske države, Romunija in Slovaška.
Predlog zakona o nadaljnji širitvi zveze Nato, ki ga je predlagala skupina kongresnikov demokratske in republikanske stranke, potrjuje viziji ameriških predsednikov Billa Clintona in Georgea Busha o nadaljnji širitvi zavezništva. Zakon med drugim pooblašča ameriško vlado, da kandidatkam za članstvo v zavezništvu v fiskalnem letu 2002 nameni vojaško pomoč. Za Slovenijo tako predvideva 4,5 milijona dolarjev pomoči, za Estonijo 6,5 milijona, Latvijo 7 milijonov, Litvo 7,5 milijona, Slovaško 8,5 milijona, Bolgarijo 10 milijonov, za Romunijo pa 11,5 milijona dolarjev.
Zakon o utrditvi svobode 2001, kot se uradno imenuje, so vložili kongresniki Doug Bereuter, Henry Hyde, David Bonior, Dick Armey, Tom Lantos in predsednik predstavniškega doma Dennis Hastert. Dokument potrjuje zavezo za nadaljnjo širitev zveze Nato v skladu z Madridsko deklaracijo iz leta 1997 in sporočilom Washingtonskega vrha iz leta 1999. V njem piše, da se bo Nato leta 2002 na vrhu v Pragi odločil, katere države bo povabil v naslednjem krogu širitve.
