Ljubljanska poletja težko prenaša vse več ljudi. Segrevanje Ljubljane se bo nadaljevalo, pri čemer se bo zvišala povprečna temperatura, povečalo pa se bo tudi število vročih dni. "Nekatere ulice, ceste in trgi v Ljubljani so še posebej problematični. V avtomobilu tega niti ne opaziš, če po mestu potuješ peš ali s kolesom, pa točno veš, kje je prevroče," pravijo v kulturnem društvu prostoRož.
Zato so se odločili, da bodo začeli zbirati mikrolokacije, ki jih prebivalci zaznavajo kot prevroče. Oblikovali so spletni zemljevid Vroče točke, s katerim lahko vsak zabeleži lokacijo, ki jo zaznava kot prevročo. Območje, kjer bo označenih največ vročih točk, bodo preučili in pripravili ukrepe, s katerimi bi ga lahko ohladili.
Zemljevid in predlagane ukrepe bodo predali Mestni občini Ljubljana in se trudili, da jih ta tudi sprejme.
"Že več let beremo in razmišljamo o tem, mučijo nas teme podnebnih sprememb, segrevanja mestnih središč in urbanega toplotnega otoka," nam je pojasnila Zala Velkavrh. Ideja o vročih točkah pa izvira iz njene osebne izkušnje. "Letos sem se vozila s kolesom iz Črnuč, ker sem bila na dogodku Balkan River Defence, in mi je bilo celo pot vroče, samo iskala sem senco oz. kraj, kamor bi se kot kolesarka lahko skrila," je pripovedovala.
Kot je dejala, je njihov namen, da se ljudje nehamo pogovarjati o segrevanju mest in dvigu temperatur nekoč v prihodnosti, ker to občutimo že zdaj. "Zakaj torej že zdaj ne začnemo skrbeti za to, da nam ne bo prevroče?"
Najbolj vroče na območju nakupovalnih središč, skladišč, industrijskih con
Zaradi učinka toplotnega otoka so mesta bolj vroča od okolice.
Zadnja raziskava toplotnega otoka v Ljubljani iz leta 2014 je pokazala, da je najbolj vroče v BTC in na območju drugih nakupovalnih središč, skladišč in industrijskih obratov. "Torej tam, kjer je veliko parkirišč, asfalta in ravnih streh. V središču Ljubljane pa je najbolj vroče, kar je morda nekoliko nenavadno, okoli Nazorjeve," je pojasnila Velkavrhova.
Kako lahko vročino ublažimo?
Kljub temu da Ljubljana že izvaja nekatere ukrepe, ki blažijo urbano vročino, še vedno nima celovite strategije za blaženje učinkov podnebnih sprememb. Z uvajanjem enostavnih in cenovno ugodnih ukrepov na najbolj vročih točkah v mestu, ki prispevajo k hlajenju mestne mikroklime, bi lahko v poletnih mesecih začasno omilili pojav vročinskega otoka.
"Ukrepi že obstajajo, mi vemo, kako hladiti. Najbolj bi k ohlajanju pripomoglo več zelenih površin, manj parkirišč, zelene strehe in voda. Na dolgi rok pa s tem prispevamo k zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov, izboljšanju počutja in olajšamo poti pešcem in kolesarjem."
Kaj lahko za hladno mesto naredimo sami?
Največ lahko naredimo, če spremenimo svoje navade, še pravijo v prostoRožu. Manj uporabljajmo avtomobile – to pomeni manj toplogrednih plinov in manj vročih asfaltnih površin. Manj nakupujmo v nakupovalnih središčih, ki z ravnimi sivimi strehami in velikimi parkirišči povečujejo učinek toplotnega otoka. Na dolgi rok imajo negativen učinek tudi klimatske naprave, saj so energetsko potratne.
Ohranjajmo, kar je dobro. Ohranjajmo zelenje – drevesa, zelenice in druge zelene površine bistveno zmanjšajo segrevanje na mikrolokacijah.
In navsezadnje: zahtevajmo ukrepe. Potrebujemo občinsko in državno strategijo za boj proti podnebnim spremembam, ki povzročajo tudi vse bolj vroča poletja, še opozarjajo.
Kaj pa druga mesta po Sloveniji?
V prostoRožu bodo lokacije vročih točk zbirali najmanj do konca meseca. Septembra pa potem načrtujejo javni dogodek in predajo zemljevida MOL.
Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi kaj podobnega ugotavljali tudi v ostalih mestih po Sloveniji, ne samo v Ljubljani, je Velkavrhova povedala, da je omenjena anketa zanje velik test. "Že po prvem dnevu so odzivi neverjetni, imamo že več kot 100 vročih točk. Videti je, da ljudje razumejo vprašanje in imajo veliko povedati, kar nas malo preseneča, a nam je hkrati v veliko veselje. Tega nismo pričakovali, saj prostoRož običajno dela na terenu, na ulicah in ne prek spletnih orodij."
Glede na odziv MOL bodo videli, ali bi vroče točke preverjali še kje. "Največji problem je Ljubljana, vemo, da je podobno tudi v Mariboru. Malo smo se s tem ukvarjali tudi, ko smo iskali lokacijo za zeleno streho, kjer pa smo izbrali Kranj," je še povedala Velkavrhova.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.