Zunajobravnavni senat je zasebno tožbo odvetnika Sergija Majhna sicer najprej zavrgel, a se je Majhen zoper takšno odločitev pritožil, višje sodišče pa mu je povsem pritrdilo. Cerarjeva bo tako morala na sodišče. Sergij Majhen je v tožbi zapisal, da ga je 20. aprila lani na seji državnega zbora, ki jo je prenašala televizija, Cerarjeva javno očrnila.
"Držim se načela, da sodnih odločitev ne komentiram in to velja tudi v tem primeru," je za 24ur.com povedala nekdanja pravosodna ministrica in nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Na omenjeni seji je Cerarjeva odgovarjala na očitke, da ni primerna za pravosodno ministrico. Očitali so ji, da je kot višja državna tožilka ravnala politično, pristransko in nezakonito. To naj bi bilo pozneje v primeru Majhen tudi dokazano, nekdanji pravosodni ministrici Meti Zupančič pa da je poslala tožilske spise v zadevi Majhen, ki jih ne bi smela.
Spis je posredovala svoji športni kolegici
Cerarjeva je poslancem takrat pojasnjevala, da je kot višja tožilka res obravnavala sporno kazensko zadevo. Pojasnila je, da jo je tedanja ministrica Meta Zupančič, njena "športna kolegica in kolegica po stroki", prosila za podatke iz spisa o Majhnovem postopku, ker je morala odločati o njegovi kandidaturi za notarja. Dodala je, da ima minister pravico in dolžnost, da takšne podatke pridobi, in da ni šlo za nikakršno prekoračitev.
Takratna kandidatka za pravosodno ministrico je še dejala, da je bil Majhen v kazenskem postopku zaradi goljufije v škodo strank kot odvetnik in bil tudi obsojen na prvi stopnji, Majhen pa je v zasebni tožbi zapisal, da to ne drži. Po njegovem je Zupančičeva odločila o umiku njegove kandidature že decembra 1994, dokaze pa je začela zbirati šele pozneje. Pri tem "nečednem početju" ji je februarja 1995 Cerarjeva pomagala z zasebnim pismom, še trdi Majhen.
Ko je Cerarjeva prejela Majhnovo zasebno tožbo, je vložila ugovor, zunajobravnavni senat pa je tožbo zavrgel. Menil je namreč, da dejanje, opisano v tožbi, v objektivnem pogledu sploh ni kaznivo, ker iz podatkov spisa izhaja, da ne gre za objektivno neresnična dejstva. Višje sodišče se s takšno odločitvijo ni strinjalo, saj meni, da iz zasebne tožbe izhaja utemeljen sum obrekovanja.
