Kot so opozorili, smo danes presegli že deseti zaporedni dan, ko se je dnevna temperatura dvignila nad 30 stopinj Celzija, in osmo zaporedno noč, ko se temperatura ni spustila pod 20 stopinj Celzija. To pomeni, da se delavke in delavci ne soočajo več zgolj z običajno poletno vročino, temveč z dolgotrajno toplotno obremenitvijo, ki se kopiči iz dneva v dan in iz noči v noč, svarijo.
Ko se telo niti ponoči ne more ustrezno ohladiti in regenerirati, se tveganje za utrujenost, dehidracijo, vročinski stres, padec koncentracije, napake pri delu in nezgode pri delu bistveno poveča. Zato morajo delodajalci razumeti, da dolgotrajna vročina ni le vremenska okoliščina, temveč resno tveganje za zdravje, varnost in življenje delavk in delavcev, poudarjajo.
Visoke temperature niso več v poletnem času izjema, temveč ponavljajoče se tveganje, ki mora biti vključeno že v organizacijo dela, oceno tveganja in vsakodnevno vodenje delovnega procesa. Varovanje zdravja delavk in delavcev v vročini ne sme biti izključno stvar dobre volje delodajalca, temveč obveznost, ki mora biti vnaprej načrtovana, izvedena in nadzorovana, izpostavljajo.
Vročina vpliva tudi na širše delovanje družbe: obremenjuje promet, logistiko, stroje, hladilne sisteme in organizacijo dela: "Če se zaradi visokih temperatur prilagaja železniški promet in omejujejo hitrosti vlakov, je jasno, da se mora prilagoditi tudi vsak delovni proces."
Delodajalci se ne morejo sklicevati na vreme kot nerelevantno. Res je, da ne morejo vplivati na temperaturo, lahko pa vplivajo na: organizacijo dela, tempo dela, delovni čas, odmore, dostop do pitne vode, senčenje in hlajenje delovišč, naštevajo. Zdravje in življenje delavk in delavcev morata imeti vedno prednost pred normami, roki, sezono, produktivnostjo, dobičkom, pozivajo.
Kot poudarjajo, je gradbeništvo ena izmed najbolj izpostavljenih dejavnosti, a gradbišče ni predvolilni oder. Prav tako pozivajo, da mora biti v cestnem potniškem prometu hlajenje vozil brezhibno, vroč avtobus z izčrpanim voznikom je namreč vprašanje javne varnosti.
Delodajalce pozivajo k spoštovanju zakonov in sporočajo, da delavec ni stroj, delavec ni strošek, ampak človek: "Zato noben rok ni pomembnejši od življenja, noben dobiček ni pomembnejši od zdravja."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.