Stroške povrnete le v primeru, če gre zavarovanec na zdravljenje več kot trikrat na mesec. Kako ste prišli do te številke?
Zakon, ki je stopil v veljavo 22. decembra, je na novo opredelil to pravico in jo omejil tako, da je določil, da se stroški povrnejo osebam, ki na diagnostiko in zdravljenje potujejo večkrat na mesec. Ker zakonodajalec ni opredelil, da velja tudi za obiske dvakrat ali trikrat na mesec, naš zavod pa pooblastil, da določi merila, smo dali začasna navodila in ocenili, da je to trikrat na mesec.
Ministrstvo sedaj predlaga dikcijo "več kot enkrat na mesec".
V tem primeru sploh ne bo težav, le določbo zakona bo potrebno spremeniti.
Vendar stroške povrnete le v primeru, če gre za diagnosticiranje in zdravljenje obenem. Če na primer nekdo hodi le na obsevanja - torej zdravljenje, mu stroška poti ne povrnete?
Taka je trenutno zakonska dikcija, čeprav se zavod v opredeljevanje tega dela merila ni spuščal z internimi navodili, saj gre za presojo stroke oz. zdravnika, ki pošlje zavarovano osebo na zdravljenje in/ali diagnostiko.
Koliko vas prevozi bolnikov stanejo na leto in koliko boste prihranili zaradi spremembe?
V preteklem letu so nas prevozi stali približno 530 milijonov tolarjev, po trenutni oceni pa bi prihranili okoli 100 milijonov.
Posebno poglavje so zdravljenja v tujini. Ali v teh primerih povrnete stroške?
Zdravljenja v tujini so po zakonu še vedno med tisto obliko zdravljenja, kjer zavarovana oseba dobi povračilo potnih stroškov v celoti.
Vidimo, da gre za vrsto nedorečenosti. Kdo je kriv za to?
Zakonodajalec je sprejel normo, kakršna je sprejeta. Zakon ni predvidel prehodnega obdobja in pooblastil je naš zavod, da določi merila in postopke. Mi smo poskušali sprejeti merila, zato, da se zakon sploh lahko izvaja v tem delu, da torej zavarovane osebe sploh dobijo povrnjene stroške.
Kako odgovarjate na očitke, da so ukrepi prizadeli predvsem tiste, z obrobja Slovenije?
Verjetno so jih res, saj je to pravica do izvajalca, ki ni v kraju kjer oseba biva.
Ali ne gre v tem primeru za diskriminacijo? Kaj pa zakon, ki določa, da morajo biti zdravstvene storitve za vse enako dostopne?
Mi lahko zakon v tem delu samo izvajamo, zakon pa je bil sprejet na predlog ministrstva za zdravje.
Niste pa dolžni opozarjati, da je zakon nedorečen?
Mi smo v preteklem koncu tedna zaznali te težave in smo ministrstvo za zdravje že opozorili.
Kakšen je bil njihov odgovor?
Nismo se še pogovarjali konkretno, strinjali pa smo se, da bo potrebno ta segment pravic drugače urediti.
Torej zdravje žal postaja privilegij bogatih?
Verjetno nekatere spremembe kažejo, da je to res.
