Slovenija

Zdravje v Sloveniji ni na zavidljivi ravni

Ljubljana, 05. 04. 1999 09.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

7. april že vse od ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 1948 velja za svetovni dan zdravja. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so ob tem dnevu po več desetletjih ponovno zbrali statistične podatke o zdravju in zdravstveni službi v Sloveniji ter jih izdali v publikaciji z naslovom Zdravje v Sloveniji. Podatki so ponazorjeni z grafi in tabelami, največkrat s primerjavami za več let in glede na povprečje držav Evropske unije, spremljajo pa jih tudi krajši komentarji.

Za Slovenijo sta značilna nizka rodnost in naravni prirastek. Leta 1993 je naša država prvič dosegla depopulacijo, kar pomeni, da je število umrlih preseglo število živorojenih; to se je ponovilo tudi v letih 1995 in 1996. Če se bo demografsko gibanje nadaljevalo v tej smeri, bo proces staranja prebivalstva še intenzivnejši, kar bo imelo vrsto negativnih posledic na področju zdravstvenega varstva, gospodarske dejavnosti, izobraževanja ipd.

Najpogostejši vzrok smrti na Slovenskem so bolezni srca in ožilja, ki predstavljajo skoraj polovico vseh vzrokov smrti, sledijo pa novotvorbe, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal, bolezni prebavil itd. Bolezni srca in obtočil ogrožajo predvsem starejše od 65 let, medtem ko se rak kot vodilni vzrok smrti pojavlja pri populaciji, stari od 45 do 65 let. V tem obdobju prevladujejo predvsem tiste vrste raka, katerih nastanek je povezan z življenjskimi navadami, kot so kajenje in nezdrava prehrana, pri ženskah pa še rak dojke in materničnega vratu.

Velik problem v Sloveniji so tudi poškodbe in zastrupitve, ki se kot vodilni vzrok umrljivosti pojavljajo po prvem letu starosti in na tem mestu ostanejo vse do približno 45 leta starosti. Čeprav se število smrti zaradi poškodb in zastrupitev rahlo znižuje, ima Slovenija še vedno eno najvišjih stopenj te umrljivosti v Evropi in za 100 odstotkov presega evropsko povprečje. Podobno Slovenija že dobri dve desetletji izstopa tudi po narodovi samouničevalnosti, saj je z visoko stopnjo samomorilnosti ves čas v svetovnem vrhu, največkrat takoj za Madžarsko. Največ samomorov je bilo v Sloveniji zabeleženih leta 1984, ko si je življenje vzelo kar 698 oseb.

Slovenija je v samem evropskem vrhu tudi po letni porabi čistega alkohola, čemur se pridružuje tudi visoka umrljivost zaradi bolezni, ki so posledica pretiranega uživanja alkohola. Kljub rahlemu trendu upadanja umrljivosti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze pri moških in ženskah v Sloveniji pa še vedno daleč presegamo povprečje držav EU in se v Evropi nahajamo med državami z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi teh bolezni.