Matere sicer kot viru informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, kot sta zdravnik (85 odstotkov) in medicinska sestra (74 odstotkov), več kot polovica mater pa zaupa objavam na spletnih straneh (58 odstotkov).
Ker po zaslugi cepiv določenih bolezni in njihovih hudih posledic že dolgo nismo videli, smo do cepljenja vse bolj skeptični, menijo številni strokovnjaki. Drugi pa opozarjajo na precej zaskrbljujoč trend – porast psevdoznanosti, "google zdravnikov", zvezdniških "strokovnjakov" in razraščanje teorij zarote, ki ga poganja splet, kjer je po raziskavah lažne novice mogoče širiti precej bolj enostavno kot dejstva.
Študija, objavljena v publikaciji Science je tako razkrila, da so imele na Twitterju lažne zgodbe 70-odstotkov večjo možnost, da jih bodo uporabniki delili. Ali povedano drugače – šestkrat dlje je trajalo, da resnične zgodbe dosežejo 1500 bralcev kot da jih prav toliko dosežejo lažne zgodbe.
Med tistimi, ki uspešno širijo ne nujno vedno dobro preverjene in resnične zgodbe so zvezdniki, v zadnjih letih vse bolj prepričani, da njihovo mnenje šteje – tudi na področjih, za katera nimajo prav nobene strokovne podlage. A ker imajo "mnenje", ga želijo na vsak način deliti. Zastonj ali ker so za svoje "mnenje" plačani.
Pionirka Oprah
V ZDA skoraj ne mine dan, ko kritiki predsedniku države Donaldu Trumpu ne bi očitali, da širi lažne novice. In ko se je za trenutek zdelo, da bi lahko v predsedniško tekmo leta 2020 vskočila televizijska ikona Oprah Winfrey, se je njegovim nasprotnikom za trenutek zazdelo, da bodo njihove molitve morda le uslišane. Oprah je nato povedala, da ne bo kandidirala, a to niti ni bistveno. Če bi prav ona zamenjala Trumpa, to ne bi pomenilo kakšnega večjega napredka, ko gre za širjenje dejstev, pravijo kritiki.
Pravzaprav Winfreyjevi očitajo, da je ena tistih, ki so prvi omogočili množično širjenje nepreverjenih dejstev o cepivih, hrani, dietah in še čem, ki so do danes prerasla v urbane mite, ki ogrožajo javno zdravje. Leta 2007 je namreč v svojo izjemno gledano in vplivno oddajo povabila Playboyevo zajčico in mater otroka z avtizmom Jenny McCarthy. Pa nista govorili o poziranju, ampak o avtizmu in McCarthyjeva, znana aktivistka proti cepljenju, je kombinirano cepivo označila za "dozo avtizma". Voditeljica jo je pohvalila, ker je "borbena mati".
Winfreyjeva je sicer prebrala kratko sporočilo ameriškega CDC, da ni znanstveno dokazane povezave med cepivi in avtizmom, a zadnjo besedo je imela McCarthyjeva: "Moji znanosti je ime Evan (sin). To je moja znanost."
Leto kasneje je v njeni oddaji gostovala Christiane Northrup, ki je dejala, da lahko namesto cepljenja proti papiloma virusu, ki deklice ščiti pred rakom materničnega vratu, "imunost okrepijo s pravilno prehrano". Seznam se tukaj ne konča. In Seth Mnookin iz MIT je Oprah javno obtožil, da s serijo dvomljivih gostov šla predaleč: "Javno zdravje ni nekaj, o čemer lahko debatiramo nekritično in nestrokovno. Alternative cepivom pač ni."
Pa voditeljica, ki je ena najbolj vplivnih figur na planetu? "Ljudje so sami odgovorni za svoje blagostanje in mislim, da razumejo, da v oddaji ponujamo informacije, ne recepte," je dejala.
Jezni starši od Jelene Karleuše terjajo odgovore
Prikladen izgovor, so na to dejali strokovnjaki. Kdo pa plača za posledice? Na srbskem primeru kar ljudje s svojimi življenji. Potem ko je epidemija ošpic v Srbiji pokosila 13 ljudi, zbolelo pa jih je skoraj 4000, se je na spletu pojavil oster zapis, ki je med drugim vseboval stavek "upoštevali ste, kaj o cepljenju pravi pevka, in zdaj je vaš otrok mrtev".
Šlo je pravzaprav za puščico, usmerjeno v pevko Jeleno Karleušo, aktivistko proti cepljenju, ki cepivom očita, da povzročajo hude stranske učinke, kar naj bi opazila tudi pri svoji hčerki. Medtem ko je bilo leta 2013 v Srbiji cepljenih 92,6 odstotkov otrok, je ta odstotek leta 2016 znašal le še 81 odstotkov. Karleuša se je na koncu skupaj z drugimi nasprotniki cepljenja znašla v preiskavi, ki jo je zaradi očitkov o širjenju strahu in panike pred cepljenjem vložila skupina 270 staršev.
Pri nas je glasna aktivistka na tem področju Alenka Vindiš, nekdanja miss, ki na svoji spletni strani objavlja zgodbe o stranskih učinkih cepiv, ki "kažejo sistemsko zanikanje stranskih učinkov po cepljenju". Večinoma so anonimne, zato jih ni mogoče preveriti. Zase trdi, da je zagovornica svobodne odločitve za cepljenje.
Na shodu za svobodno odločanje o cepljenju je bila pred kratkim tudi pevka Saša Lendero, ki je sicer v svojih pozivih nekoliko bolj previdna, na Facebooku v zvezi s predlogom novele o nalezljivih boleznih zapisala le, "gre za vprašanje, ki zahteva ZELO tehten razmislek in veliko mero osveščenosti na strani tistih, ki bodo o njem odločali. Potrebno je znati pretehtati pluse in minuse ter se zavedati nevarnosti in posledic različnih možnosti."
Zvezdniško mnenje pri ljudeh šteje
Karleuši, McCartyjevi in še komu je skupno, da trdijo, da z javnostjo samo "delijo svoje mnenje". A to ne drži povsem. Mnenje zvezdnikov ima poseben vpliv na ljudi, razlagajo strokovnjaki, ki so sestavili 14 mehanizmov zvezdniškega vpliva.
Disciplina | Mehanizem | Opis |
Ekonomija | Signal | Ideja ali predmet, ki je objekt zanimanja določenega zvezdnika, dobi poseben status v očeh ljudi. |
Čredno vedenje | Zvezdniki imajo moč, da okrepijo naravno tendenco ljudi, da se v določeni situaciji vedejo podobno kot večina. | |
Marketing | Transfer | Ljudje želijo biti podobni svojemu idolu, prepričani so, da bodo prevzeli njegove lastnosti, če bodo z njim delili izdelke in razmišljanja. |
Kredibilnost vira | Zvezdniki običajno nagovarjajo tako, da izhajajo iz sebe, ljudje jih dojemajo kot kredibilen vir zdravstvenih informacij, tudi zato, ker so vedno "popolni". | |
Halo-efekt | Ljudje so prepričani, da je nekdo, ki je uspešen na nekem področju, tudi kredibilen vir informacij na drugih področjih. | |
Nevroznanost | Naravni mehanizem transferja | Aktivirajo se možganski procesi, vpleteni v ustvarjanje pozitivnih asociacij, na podlagi preteklih pozitivnih občutkov v zvezi z določeno znano osebo. |
Nevropsihologija kredibilnosti | Aktivirajo se procesi, povezani z zaupljivim vedenjem in ustvarjanjem spominov, krepi se pozitiven odnos do "reklamiranega" predmeta/ideje. | |
Psihologija | Klasično pogojevanje | Pozitiven odnos, ki ga imajo ljudje do znane osebe, utrjuje pozitiven odnos do izdelka/ideje. |
Dojemanje sebe | Ljudje želijo sebe čim bolj približati podobi znane osebe. | |
Kognitivna disonanca | Ljudje nezavedno racionalizija smiselnost sledenja zvezdniškim zdravstvenim nasvetom, da zmanjšajo psihološko nelagodje, ki bi bilo posledica nekompatibilnih pogledov. | |
Navezanost | Ljudje z nižjo samozavestjo ustvarijo z zvezdnikom način navezanosti, ki jim daje občutek, da so neodvisni, da jih okolica podpira in so kompetentni v svojih aktivnostih. | |
Sociologija | Socialna mreža | Zvezdniški nasveti dosežejo množice zaradi sistema podpornikov. |
Prilagoditev in družbeni kapital | Ljudje sledijo zvezdniškim nasvetom, da bi okrepili svoj družbeni status in okrepili svojo družbeno identiteto. | |
Družbeni konstruktivizem | Zvezdniški nasveti spreminjajo način, kako ljudje dojemajo zdravstvene informacije. |
Marsikdo tako v želji po tem, da bo "v trendu", da bo "napreden člen družbe", verjame marsikateremu zvezdniškemu zapisu, ko gre za zdravstvene nasvete. Med najbolj znanimi zvezdniki z nekoliko nenavadnimi zdravstvenimi nasveti, med katerimi je na primer čiščenje vagine, je igralka Gwyneth Paltrow, ki pa je na račun svojega bloga Goop zgradila milijonski imperij za življenjski slog.
Njene nasvete je pod drobnogled vzel priznani, večkrat nagrajeni profesor na pravni fakulteti in na visoki šoli za javno zdravje Timothy Caulfield. O tem je spisal knjigo in zaključil, da med nasveti ni našel skoraj nič, kar bi prestalo znanstveno presojo, je pa marsikaj potencialno škodljivo. Priljubljenosti zdravstvenih nasvetov igralke to ni zamajalo.
Teorije zarote in dvomljivi nasveti: od chemtrailov do vode s čustvi. Vse skupaj le zaradi ega?
Zvezdniki so precej dojemljivi za širjenje psevdoznanosti in kar dejanskih laži, menijo na portalu whatculture.com, kjer so skušali ugotoviti, v kaj verjamejo zvezdniki, ki jim zaupajo množice.
Najstniška ikona Kylie Jenner na primer verjame v kemične sledi na nebu – tako imenovane "chemtraile", ali v teorijo, da so v gorivu letal dodatki, s katerimi je mogoče vplivati na vreme in zastrupljati ljudi. Igralka Michelle Pfeiffer je pripadala kultu, kjer so verjeli, da lahko človek preživi brez hrane in vode – s pomočjo hranilnih snovi, ki prihajajo iz sončne svetlobe. Raper Kanye West je prepričan, da je virus HIV zarota in zanj obstaja zdravilo, Gwyneth Paltrow meni, da se lahko voda odziva na človekova čustva in njegovo zavest. January Jones verjame, da je po rojstvu otroka dobro zaužiti posteljico – za večjo produkcijo mleka in hitrejšo izgubo poporodne teže. Dave Grohl je prepričan, da virus HIV sploh ne obstaja. Terrence Howard ne verjame v klasično matematiko, zato si je izmislil svojo.
Caulfield meni, da so zvezdniki pripravljeni verjeti marsikaj in to nato še širiti, ker so narcisi. Študija iz leta 2006 je pokazala, da imajo izrazito bolj izražene lastnosti, ki so značilne za ta tip osebnosti kot splošna populacija. Znanstveniki menijo, da na to vpliva še dejstvo, da imajo četo oboževalcev, pred katero se jim nikoli ni treba zagovarjati in ki še ojačujejo njihovo prepričanje v lastno vrednost in v lasten prav.
Gad Saad, strokovnjak za evolucijsko vedenje je za Psychology Today zapisal, da zvezdniki po njegovem tudi trpijo za željo, da se pred svetom pokažejo, da so več kot "le zvezdniki". Zato vstopajo na področja, ki javnost zanimajo, nimajo pa za to strokovne osnove.
Plačani za svoje "mnenje"
Medtem ko so ljudje svoje zdravje pripravljeni predati v roke zvezdnikov, pa je pogosto tudi na mestu vprašanje ali ti ljudje res živijo tisto, kar pridigajo. Namreč - številni so za svoje spletne objave več kot mastno plačani. Primer - krvni test za intoleranco na hrano Pinnertest, ki naj bi (za okoli 500 dolarjev) razkril ali ste alergični na katero od 200 živil. Med drugim ga je hvalil spletni vplivnež Jonathan Cheban. "Odkar sem pred tremi meseci nehal jesti živila, ki jih ne prenašam, sem shujšal in imam več energije," je zapisal. Vsekakor je imel debelejšo denarnico, saj se je izkazalo, da je za objavo dobil 5000 dolarjev. Primer je nekoliko banalen, a zvezdnikom za oglaševanje ne plačujejo le proizvajalci kozmetike, amplikacij, ampak tudi organizacije, ki želijo promovirati svojo agendo.
Ali kot so zapisali na portalu Mashable - če se "spletno mnenje" ne bi splačalo, potem ljudje na nenavadnem črnem trgu ne bi plačevali do 15.000 dolarjev samo za "kljukico" - verificiran Instagram profil. Po podatkih iz leta 2016 zvezdnik "višjega ranga" z objavo na družbenem omrežju povprečno zasluži 75.000 dolarjev. "Mneje" tako postaja odličen vir zaslužka.
Razlika med zanimanjem, pravico do informacij, nujnostjo zdrave kritičnosti in aktivizmom
Študije kažejo, da se za ljudi, ko zaključijo z vključenostjo v formalno izobraževanje, vir informacij zreducira na medije, v zadnjih letih pa samo še na družbena omrežja, kjer prevladuje kultura zvezdnikov, vplivnežev (influencerjev), vse skupaj pa ima precej malo zveze z znanostjo. Za družbena omrežja niti ne veljajo etična načela, ki so jim zavezani novinarji, preverjanje dejstev tam ni nujno, niti ne zaželeno, saj gre za platforme, ki človeku dajo možnost, da širi svoje "mnenje".
Fizik Lawrence Krauss je v publikaciji Bulletin of the Atomic Scientists kolege znanstvenike pozval, naj se vključijo v debate na teh platformah in "pomagajo ustaviti neumnost ter debato vodijo k odločanju na podlagi dokazov".
Znanost večinoma ne nasprotuje dialogu s starši, ki jih skrbijo učinki cepiv. Niti debati z vsemi, ki jih zanimajo kakšna druga vprašanja - od mito do teorij zarote. Strokovnjaki sami priznavajo, da bo potrebno marsikaj spremeniti v komunikaciji z ljudmi, da bodo ti imeli občutek, da so obveščeni in slišani, da je njihova radovednost potešena, da je zadovoljena njihova potreba po informacijah.
Upajo pa, da bo več zdravega razuma in pripravljenosti za poslušanje tudi v sferi slavnih in vplivnih, ki bi se morali zavedati svoje moči. V preteklosti je bila že večkrat uporabljena za izjemno pomembne teme.
Ko je Earvin Magic Johnson leta 1991 priznal, da je HIV pozitiven, je to sprožilo debato o virusu, bolezni, pomembnosti testiranja. Zanimivo pa je, da so na primer mladi po njegovem priznanju bolj ozavestili obstoj bolezni, niso pa nič bolj verjeli, da bi se lahko z virusom okužili tudi sami.
Ko je Angelina Jolie spregovorila o tem, da so v njeni krvni sliki odkrili označevalce, ki bi utegnili nakazovati zametke raka, se je povečala osveščenost o temi raka dojk, so pa imeli strokovnjaki precej dela s tem, da so razlagali ali je smiselno preventivno odstanjevanje dojk, za kar se je odločila igralka.
"Zvezdniška kultura", ki zajema resnične zvezdnike, vplivneže družbenih omrežij in tudi gibanja, ki skušajo postati "najbolj zanimiva stvar trenutka" se ne bo poslovila. Kvečjemu se bo še okrepila. Tako politiko kot stroko, akademsko sfero in druge deležnike tako čaka predvsem odgovor na vprašanje, kako komunicirati v svetu, kjer dejstva ne štejejo, štejejo pa interpretacije in čustva. Tudi na področju cepljenja.
Tam je trenutno eden glavnih očitkov nasprotnikov cepljenja - ali borcev za svobodno cepljenje, kot so raje imenovani, ta, da zdravniki prikrivajo stranske učinke cepljenja, staršem ne verjamejo in o njih nenatančno poročajo. Stroka takšno početje ostro zanika. Prav tako se starši bojijo, da bodo prisiljeni cepiti tudi otroke, ki jim cepivo lahko škoduje, čeprav stroka pravi, da otrok ne sme biti cepljen, če je potrjena resna alergična (anafilaktična) reakcija na sestavine cepiva, se je pojavil resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva ali ima otrok bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
A strahovi med starši so in očitno vse bolj vplivajo na njihovo mnenje. Raziskava NIJZ je pokazala, da je o tem, da bi otroke cepile, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno je poročalo le 56-odstotkov mater, kar 23-odstotkov pa je bilo glede tega neodločenih.
Pomembni pa so dejavniki, ki vplivajo na takšne odločitve. Ne glede na to, da se strokovnjaki pritožujejo nad spletom, kjer se širijo polresnice, lažne informacije in potencirajo sicer resnične informacije, je raziskava pokazala tudi, da so dejavniki, ki lahko preprečijo cepljenje otroka na predvideni datum, nerazumljive informacije in gradiva v zvezi s cepljenjem (pri 67 odstotkih), premalo informacij in gradiv v zvezi s cepljenjem (pri 66 -odstotkih) in neprijaznost zdravstvenega osebja (pri 56-odstotkih).
Zdravstveni sistem, ki ima zaradi stanja slovenskega zdravstva že tako težave z zaupanjem, torej čaka veliko dela, vse, ki nekritično širijo aktivistične ideje brez strokovne podlage pa resen razmislek o smotrnosti in morebitnih posledicah takšnega pristopa. Ali kot pravi strokovnjak za cepiva Paul Offit - je "kritika" in je kritika: "Primer, ki bi ga izpostavil, je mož po imenu John Salamone. Njegov otrok je utrpel paralizo po cepljenju. Ustanovil je skupino, ki se je borila za varnejša cepiva. Šel je na sestanke CDC, srečal se je z združenjem pediatrov. Storil je vse, kot je treba in rezultat je bilo varnejše cepivo."
Številke!
Še vedno menite, da zvezdniška kultura, trenutno razpoloženje na družbenih omrežjih in "zadnja velika stvar na internetu" nimajo vpliva na zdravstvenme odločitve ljudi? Strokovnjak za marketing Brian Honigman je vse skupaj strnil v zanimive številke, ki kažejo drugače ...
1. Več kot 40-odstotkov ljudi pravi, da informacije, ki jih najdejo na družbenih omrežjih do neke mere vplivajo na to, kako skrbijo za svoje zdravje.
2. 18-24-letniki dvakrat pogosteje iščejo zdravstvene informacije na družbenih omrežjih kot generacija 45-54.
3. 90-odstotkov vprašanih v starostni skupini 18-24 let je dejalo, da zaupajo zdravstvenim informacijam, ki jih na spletu delijo njihovi spletni prijatelji.
4. 19-odstotkov lastnikov pametnih telefonov ima na telefonu naloženo vsaj eno zdravstveno aplikacijo.
5. 41-odstotkov ljudi na spletu "preveri" svojega zdravnika.
6. Med tistimi, ki iščejo zdravstvene nasvete na spletu, se jih 22-odstotkov zateče na Facebook, 20-odstotkov na YouTube.
7. Je pa na drugi strani 60-odstotkov zdravnikov dejalo, da jim družbena omrežja kdaj pomagajo pri boljši obravnavi pacientov.
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.