Zdravnik presoja medicinsko dokumentacijo, inženir prilagoditve na delovnem mestu

Po pregledu seznama izvedencev, ki sedijo v senatih invalidskih komisij na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), smo ugotovili, da v komisijah sedijo tudi varnostni inženirji in drugi strokovnjaki, kot so na primer organizatorji dela, geologi, pravniki idr. Teh je sicer, glede na ostale izvedence medicinske stroke, le okoli 15 odstotkov. Zato smo se spraševali, kako strokovno je to, da o invalidnosti odločajo tudi strokovnjaki nemedicinske stroke?

Svoje delo v senatu je predstavil dolgoletni varnostni inženir Mirko Vošner, ki nam je zagotovil, da so v senatih invalidskih komisij vedno sledili medicinski oz. zdravstveni dokumentaciji, šele nato pričakovanjem zavarovanca kot tudi delodajalca. "V vseh teh letih mojega dela na invalidskih komisijah lahko zatrdim predvsem to, da si v veliki večini primerov želita kar se da ugodnih rešitev na invalidski komisiji tako delavec (zavarovanec) kot delojemalec," pravi Vošner in dodaja, da sta si tako zavarovanec kot njegov delodajalec v primerih izgube zdravja in s tem delazmožnosti želela invalidske upokojitve oziroma ugotovitev trajne nezmožnosti delavca za katerokoli delo. "Vendar nobeden pokojninski sistem - ne v tujini kot tudi ne v Sloveniji - ne prenese hitre in enostavne invalidske upokojitve, kljub temu da si to želita tako delavec kot njegov delodajalec. Saj bi v nasprotnem primeru imeli še več kot do sedaj invalidsko upokojenih delavcev ter s tem še bolj nevzdržni pokojninski sistem."

Opozarja, da je bilo v začetku 90 letih, ko so zaradi razpada jugoslovanskega trga propadali veliki gospodarski kot tudi družbeni podsistemi, upokojevanje precej enostavnejše oziroma, kot pravi Vošner, se je "upokojevalo kot po tekočem traku"  tako v velikih podjetjih kot tudi v državni upravi, o čemer pričajo tudi podatki Zpiza. Tem obdobjem precejšnjega liberalnega upokojevanja je nato sledilo obdobje zaostrovanja, še posebej tik pred vstopom in po vstopu v EU leta 2004, čemur so v zadnjih sedmih letih sledili še izraziti neugodni gospodarski kot demografski kazalci.

Zdravnik presoja medicinsko dokumentacijo, varnostni inženir pa delovno okolje

Na vprašanje, kako gleda na odločitev in zakonske zahteve, ki med izvedenci Zpiza predvidevajo tudi nemedicinske strokovnjake, odgovarja, da se prav zaradi znanja, ki ga je v vseh svojih letih pridobil kot varnostni inženir, čuti poklicanega, da s svojim znanjem sodeluje tudi v senatih invalidskih komisij. "Zelo pomembna, če ne že ključna, je vloga prav t.i. nemedicinskega izvedenca, ki ob 'bok' enega ali dveh specialistov medicinske stroke lahko poda kar se da objektivno oceno, ali je delavec ob preostali delazmožnosti zmožen za opravljanje določenega dela," pravi Vošner. Še več, sprašuje se, "kako lahko specialist internist, kirurg, ortoped, ipd. oceni samo na podlagi medicinske dokumentacije delazmožnost jeklarja, kovača, valjavca, žerjavovodje, viličarista, mizarja, zidarja, krovca, če malo ali delno pozna delovno okolje, v katerem dela delavec. Zato se je v zadnjih letih Zpiz pogostoma odločal za dodatna strokovna usposabljanja članov invalidskih komisij med drugim tudi obiskov številnih podjetij in v okviru le-teh ogledov specifičnih delovnih mest."

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet konec leta 2012, je uvedel spremembo glede sestave senatov invalidskih komisij. Če so prej komisijo sestavljali trije izvedenci, ki jih je imenoval predsednik komisije, pa sta po novem zakonu v komisiji le dva izvedenca. Prej je bilo obvezno, da je bil tretji izvedenec strokovnjak nemedicinske stroke, zdaj to ni več obvezno, pač pa je to odločitev predsednika invalidske komisije. Praviloma senate sestavljata dva izvedenca medicinske stroke. Vošner na te spremembe odgovarja: "Trdno sem prepričan, da je sedanja odločitev zakonodajalca pokojninske zakonodaje o sestavi samo dveh izvedencev, od katerih sta praviloma samo medicinske stroke, prej korak nazaj na poti dviga ravni karseda objektivne odločitve glede preostale dalazmožnosti delavca. Res pa je, da ima tovrstna racionalizacije pozitiven ekonomski učinek, saj je strošek delovanja senatov invalidskih komisij nekaj cenejši."

Povabili so nas tudi na ZPIZ, kjer so predstavili, kako poteka postopek odločanja na sejah senatov in kakšni so bili njihovi predlogi izboljšav, ki so jih naslovili na pristojna ministrstva in vlado. Tudi oni namreč iščejo rešitve, kako odločanja in postopke še bolj optimizirati in s tem tudi privarčevati. O tem pa v naslednjem prispevku.