V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides zahtevajo spremembe zakona o zdravniški službi ter primerno umestitev zdravniškega poklica znotraj novega plačnega sistema v javnem sektorju.
Na današnji izredni skupščini Fidesa, ki so ji vso podporo izrekli tudi predstavniki zdravniške zbornice in društva, so sklenili, da bodo počakali do 1. maja.
Če do takrat ne bodo sprejete ustrezne zakonske spremembe, bo Fides pozval zdravnike in zobozdravnike, naj delajo skladno z zakonom o zdravniški službi in naj ne soglašajo s takšnimi obremenitvami pri delu, ki brez njihovega soglasja niso dovoljena. Fides napoveduje, do bodo, če bodo njihovi cilji ostali neuresničeni do 1. septembra, pripravili najprej opozorilno, nato pa še splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov.
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je pojasnil, da jih v zakonu o zdravniški službi moti več stvari. V prvi vrsti to, da omejitve iz novele zakona o zdravniški službi onemogočajo, da bi vsi zdravniki delali zakonito. Sicer ponekod sploh ne bi mogli zagotavljati 24-urnega zdravstvenega varstva.
Zato so med cilje, ki jih je danes potrdila izredna skupščina, zapisali, da morajo zdravniki in zobozdravniki imeti zagotovljeno pravico do odmorov in počitkov ter omejitev delovnega časa, tako kot to velja za vse druge poklice v državi. Tistim zdravnikom, ki bi tako želeli, pa ne bi smeli preprečevati, da se z delodajalci dogovorijo o drugačni razporeditvi odmorov in počitkov ter največjem še sprejemljivem številu nadur. Odločitev za takšne večje obremenitve bi morala biti svobodna odločitev posameznega zdravnika, ki bi jo kot tako lahko kadarkoli preklical, za svoje delo pa bi moral dobiti pravično plačilo. Rasta Rakar je pri tem kolege opozorila, da ne smejo precenjevati svojih sposobnosti. Utrujen zdravnik je namreč nevaren zdravnik. "Skušajmo z zakonodajo malo ustaviti tiste, ki mislijo, da zmorejo vse," je dejala Rakarjeva, ki pa je dodala, da bodo morali zdravniki, ker jih je premalo, še dolgo delati več kot vsi ostali.
Druga zahteva sindikata je povezana z obstoječim načinom plačevanja ur v dežurstvu. Zavzemajo se za odpravo pojma dežurstva ter delitve dela na efektivno in neefektivno. Vse ure prisotnosti na delovnem mestu bi se morale v vseh pogledih šteti v delovni čas ali delo preko polnega delovnega časa. Urediti bi morali stalno pripravljenost, in sicer tako, da bi omejili možnost njene zlorabe. Zdravniki in zobozdravniki pa bi morali dobiti primerno nagrado tudi za omejitev stavke. Določili bi jo s poklicno kolektivno pogodbo in ne bi smela biti nižja od desetih odstotkov osnovne plače zdravnika.
