Zdravniki kritični do napovedane odprave popoldanskega dela

Birokratsko omejevanje obsega in organizacije dela zdravnikov v razmerah, ko jih primanjkuje vsaj tisoč, lahko vodi v dodatno zmanjšanje kapacitet slovenskega zdravstvenega sistema, so ocenili predstavniki pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Kot so dodali, že omejitve ob trenutnih pogojih dela zmanjšujejo zanimanje za delo v javnih zdravstvenih ustanovah, predlog popolne prepovedi popoldanskega dela pa zdravnike v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnih ustanovah postavlja v še bolj neenakopraven položaj. Zaradi tega bi lahko prišlo do stopnjevanja prehodov zdravnikov v zasebni sektor.

Za izboljšanje preglednosti in dostopnosti javnega zdravstvenega sistema so ključni izboljšanje upravljanja javnih zavodov, fleksibilna organizacija dela z možnostjo nagrajevanja zaposlenih in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, so navedli alternative pri zbornici.

'Vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe – ne glede na to, kdaj to počne'

Tudi Mladi zdravniki Slovenije so ocenili, da ukinjanje dodatnega dela zdravnikov ne predstavlja rešitve razmer v zdravstvu. "Vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe – ne glede na to, kdaj to počne," so poudarili za STA.

Kot so pojasnili, so pogoji za dodatno delo zdravnikov izven javnega zavoda že sedaj jasno opredeljeni, količina dodatnega dela izven lastnega zavoda pa omejena. Hkrati pa pogoji dela in plačilo v javnem zdravstvu niso niti približno konkurenčni ustanovam izven javnih zavodov.

Ob tem so podprli enake svoboščine oziroma omejitve prostega časa za vse delavce javnega sektorja. Tako imenovane dvoživke lahko namreč po njihovih navedbah najdemo v številnih poklicih v javnem sektorju, pretežno v nezdravstvenih profilih.

Pirc Musarjeva: Popolna prepoved popoldanskega dela zdravnikov bi lahko vodila do neenake obravnave različnih poklicev

Podobno mišljenje je izrazila tudi pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar. Uvedba konkurenčne prepovedi dela je po njenih besedah  nesmiselna, saj jo za zdravnike že sicer predvideva zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. Posamezni zdravnik mora tako pred pričetkom dodatnega dela pri drugem delodajalcu od svojega siceršnjega delodajalca pridobiti dovoljenje.

Po njenem mišljenju bi bilo zato smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje. Popolna prepoved izdaje omenjenih dovoljenj zdravnikom pa bi po njeni oceni lahko vodila do neenake obravnave oziroma diskriminacije zdravnikov v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami.

Ob tem je kot del težav pri trenutnem stanju izpostavila pomanjkanje nadzora nad zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, dodatno pa tudi pri zasebnikih oziroma koncesionarjih.

Fides bo skrbno preučil zdravstveni del koalicijske pogodbe

Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides so STA sporočili, da bodo zdravstveni del koalicijske pogodbe skrbno preučili. Pogodbo bodo predstavili članom glavnega odbora in se po sestanku do nje tudi opredelili. Sestanek bo predvidoma v drugi polovici tega tedna, so pojasnili.

Predsedstvo SD se je v soboto seznanilo z vsebino koalicijske pogodbe in potrdilo njeno parafiranje, s tem pa je po navedbah Gibanja Svoboda koalicijska pogodba usklajena med vsemi prihodnjimi koalicijskimi partnericami in velja za parafirano.

Za zdravnike zdravstveni del koalicijske pogodbe med drugim predvideva prepoved popoldanskega dela zdravnikov iz javnega sistema pri zasebnikih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela, uveljavitev in ovrednotenje standardov in normativov v zdravstvu (ukiniti nameravajo sočasno delo zdravnikov na več deloviščih), pa tudi finančno stimulacijo zdravstvenega kadra in nagrajevanje rezultatov dela.

V zdravstveni negi prvi odzivi na zdravstveni del še ne potrjene koalicijske pogodbe pozitivni

V zbornici zdravstvene in babiške nege ter v sindikatu zdravstva in socialnega zdravstva med drugim pozdravljajo napoved sprejetja kadrovskih standardov in normativov ter odpravo plačnih nesorazmerij.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je v odzivu navedla, da koalicijsko pogodbo, ki napoveduje sprejetje in uveljavljanje po njenih besedah nujno potrebnih kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi ter odpravo plačnih nesorazmerij, vidijo kot korak v pravo smer. "Plače v zdravstveni negi še vedno niso konkurenčne in dokler se to ne bo zgodilo, je zaman iskati vzroke, zakaj mladi zapuščajo poklic in odhajajo v tujino in to moramo preprečiti," je dejala, o čemer smo že pisali.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da v sindikatu s celotno vsebino koalicijske pogodbe niso seznanjeni. "Kar pa smo razbrali iz neuradnih podatkov, iz medijev (...), so navedene točke tiste, ki bi lahko rešile javno zdravstvo sicer gotovega propada, v katerega zaenkrat drvi," je zapisala.