Zdravniki odločno proti sežigalnici v Ljubljani: 'Čiste sežigalnice ni'

Člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje in pridruženi zdravniki iz UKC Ljubljana odločno nasprotujejo gradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani.

Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je MOPE že leta 2024 opozoril, da bi sežiganje odpadkov v Ljubljani škodljivo vplivalo na zdravje prebivalcev. Kot poudarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije, sežiganje odpadkov sprošča v okolje strupene snovi. Pri sežiganju odpadkov se sproščajo v zrak toksični elementi, rakotvorni prašni delci PM, dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki. Prašni delci PM, nastali pri sežiganju odpadkov, imajo tudi večji oksidativni potencial in so bolj strupeni. Po vdihu se delci PM odložijo globoko v pljučih; najmanjši med njimi lahko preidejo v krvni obtok ter sprožijo sistemsko vnetje, ki prizadene vse organe, vključno z možgani. Prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov zato pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, poleg tega pa dihanje onesnaženega zraka poveča tveganje za astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, alergije, dermatitise, pri otrocih pa tudi za prirojene nepravilnosti ter motnje v razvoju pljuč in možganov, naštevajo morebitne zdravstvene posledice za prebivalce prestolnice.

Kot svarijo, ima Ljubljana že danes slab zrak, prebivalci pa to plačujejo z zdravjem: "Zrak v Ljubljani je že danes med najbolj onesnaženimi v Evropi. V poročilu Evropske agencije za okolje iz leta 2025 je Ljubljana zasedla šele 709. mesto med 761 evropskimi mesti. Slabšo kakovost zraka ima le še približno 7 % mest v Evropi. Posledice že opazimo: otroci v Ljubljani pogosteje zbolevajo za astmo kot ostali otroci v Sloveniji, odrasli pa imajo pogosteje pljučni rak. Ob večji onesnaženosti zraka se v Ljubljani poveča tudi število obiskov urgence zaradi poslabšanj pljučnih in srčnih bolezni, npr. srčne kapi. V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre 250 prebivalcev. To pomeni, da je v Ljubljani vsaka deseta smrt prezgodnja in posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku."

V načrtovani sežigalnici bi sežigali 400 ton odpadkov na dan oziroma letno 130000 ton odpadkov iz osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija (1,35 milijona prebivalcev Slovenije). To bi kakovost zraka dodatno zelo poslabšalo in ogrozilo zdravje prebivalcev Ljubljane in okolice. Ljubljanska kotlina je za takšno napravo izrazito neprimerna. V hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih bi se strupene in rakotvorne snovi iz dimnika zaradi neprevetrenosti in jezera hladnega zraka oziroma temperaturnega obrata kopičile nad mestom.

Čiste sežigalnice odpadkov ni, izpostavljajo. Onesnaženje bi se dogajalo tudi, če bi uspeli zgraditi najsodobnejšo sežigalnico, saj čiste sežigalnice ni. Že izračuni Energetike Ljubljana kažejo, da bi bili izpusti delcev PM2,5 iz načrtovane sežigalnice do 30-krat višji od izpustov iz novega plinskega kotla v Mostah, ponazarjajo. 

Tudi visok dimnik ne bi rešil problema, menijo. Načrtovalci sežigalnice predvidevajo gradnjo 220-metrskega dimnika. Tudi tako visok dimnik ne bi rešil problema onesnaževanja, saj bi dim sežigalnice še vedno vsaj dva tedna ostal ujet pod temperaturnim obratom. Poleg tega je plast temperaturnega obrata lahko debela tudi več sto metrov, zato bi onesnaženje, ki ne bi prebilo njenega vrha, prav tako ostalo ujeto v kotlini, še svarijo.

Sežigalnica bi povečala tudi promet tovornih vozil na mestnih vpadnicah, ki že zdaj pomembno onesnažuje zrak. V Ljubljano bi morali dnevno dovažati komunalne in druge odpadke iz več večjih mest Slovenije (Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Kranj in Jesenice), hkrati pa iz mesta odvažati več deset tisoč ton pepela. Del tega bi bil zelo toksičen elektrofiltrski pepel, ki bi ga morali voziti v tujino, svarijo. 

"Sežiganje odpadkov je zahteven in drag način ravnanja z odpadki, ki bo v prihodnje zaradi vse strožjih zahtev EU glede kakovosti zraka in vključitve sežigalnic v sistem trgovanja z emisijami CO2 vse dražji. Hkrati postaja sežiganje odpadkov družbeno vse manj sprejemljivo, saj negativno vpliva na zdravje ljudi, živali in rastline ter onesnažuje zrak, tla in vodo," dodajajo. 

Sežigalnica ni pot v podnebno nevtralno mesto, so prepričani zdravniki. Z gradnjo sežigalnice Ljubljana ne bi postala ne podnebno nevtralna, ne družba brez odpadkov in ne pametno mesto, kot ta projekt predstavlja vodstvo ljubljanske mestne občine: "Nasprotno, postala bi mesto z novim velikim virom onesnaženja za več desetletij, kar je v nasprotju z idejo krožnega gospodarstva in zelenega prehoda."

Zdravniki pričakujejo, da Vlada RS in MOPE koncesije za sežiganje odpadkov ne bosta podelila podjetju, ki bi sežigalnico gradilo v Ljubljanski kotlini. Ta je najgosteje naseljeno območje v Sloveniji, hkrati pa ima zaradi geografske lege in meteoroloških razmer izrazito neugodne pogoje za sežiganje odpadkov - verjetno ene najslabših v Evropi.