Slovenske zdravniške organizacije - zbornica, sindikat in društvo - so izrazile nasprotovanje vladnemu predlogu novele zakona o zdravniški službi. Menijo, da vlada šele zdaj, ko jih je umestila v zakonodajo, ki se nanaša na javni sektor, spoznava, da to lahko pomeni ogrožanje delovanja zdravstvenega sistema. Kot nam je povedal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Marko Bitenc, so kritični zlasti do določil, ki se nanašajo na ureditve glede delovno-pravnega položaja in pravic iz delovnega razmerja.
Po njihovem mnenju zdaj, ko jih je vlada umestila v zakonodajo, ki se nanaša na javni sektor, spoznavajo, da to lahko pomeni ogrožanje delovanja zdravstvenega sistema. Zaradi tega, jim pri sprejemu tega zakona skušajo odvzeti nekatere temeljne pravice iz delovnega razmerja, ki jih prinaša novi zakon o delovnem razmerju, obstajajo pa tudi že v sedanjem, ki mu ostro nasprotujejo. Menijo, da je treba vse te stvari sistemsko urejevati, ne samo za zdravnike, temveč za celotni zdravstveni sektor v ustreznem sistemskem zakonu, to je Zakon o zdravstvenem varstvu, Zakon o zdravstveni dejavnosti oziroma Zakon o delovnih razmerjih in javnih uslužbencih.
Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Konrad Kuštrin, je poudaril, da se z "rokohitrskimi rešitvami" sprememb delovnega časa (na primer v ljubljanskem Kliničnem centru) in spreminjanjem krovnega zdravniškega zakona skušajo narediti nekatere stvari nestrokovno in neargumentirano. Bitenc pa je menil, da so te rešitve na prvi pogled morda res všečne, končni rezultat pa bo slab za vse. Kot je dejal, v ničemer ne odgovarjajo na ključne probleme, ki jih je ob nedavni zdravniški stavki izpostavil Fides; ne zmanjšujejo obremenitev zdravnikov in ne povečujejo njihovega števila, kvečjemu uzakonjajo stanje, ki je v nasprotju s sedaj veljavnim in novosprejetim zakonom o delovnih razmerjih. Predvsem pa, je še poudaril, se z njimi na zakonit način dopušča takšne obremenitve posameznega zdravnika, ki niso primerljive z nobenim drugim poklicem.
V slovenskih zdravniških organizacijah med drugim opozarjajo, da bi bilo po vladnem predlogu opravljeno obvezno dežurno delo zdravnikov (zdravnik je prisoten na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu) različno plačano za neefektivni in efektivni del, torej del, ko je zdravnik dejansko opravljal zdravniške storitve. Vendar pa ob tem poudarjajo, da je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ves čas zdravniškega dežurstva dejansko efektivni delovni čas. Omenjeni zakon namreč določa, da je "efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi".
Sicer pa so bili v omenjenih zdravniških organizacijah kritični tudi do predloga zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v RS za državljane drugih držav članic EU. Prepričani so, tako Bitenc, da zakon prinaša sistemsko popolnoma neustrezne rešitve, ki jih njihovi pravni strokovnjaki niso zasledili v ureditvi nobene od držav članic EU ali kandidatk. Predvsem se jim zdi preohlapno določilo glede rabe slovenskega jezika. Poudarjajo namreč, da ni dovolj, da se tuji zdravstveni delavec "sporazumeva" z bolnikom v slovenskem jeziku, ampak mora biti - pri zdravnikih - "aktivna uporaba" slovenskega jezika bistveni sestavni del opravljanja vseh elementov zdravniške službe kot temelj varnega in učinkovitega dela zdravnikov. Sploh pa predlagajo, da bi bile vse uredbe, povezane z zdravništvom, zbrane v krovnem zakonu o zdravniški službi.
