Minister za zdravje Dušan Keber je ob tem izrazil očitno razočaranje. Vlada namreč predlaga, da bi bilo uresničevanje pravice zdravnikov do dnevnega in tedenskega počitka (neprekinjeno 12 oz. 24 ur) vezano na dvomesečno obdobje, pri čemer bi bilo treba zdravniku 12 ur počitka zagotoviti najmanj vsak drugi dan.
Sprememba delovnega časa naj bi začela veljati z novim letom. Kot je pojasnjeval minister Keber pa vlado k takšni naglici sili dejstvo, da se bodo začele s 1. januarjem 2003 izvajati določbe zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na delovni čas oziroma na pravico do počitka. Te določbe predvidevajo največ 10 ur neprekinjenega dela in nato počitek, kar je v zdravstvu povsem nesprejemljivo ter bi povzročilo težko popravljive posledice pri organiziranju zdravstvene službe. Cilj novele je namreč zlasti manjšim bolnišnicam in manjšim bolniškim oddelkom ter zdravstvenim domovom omogočiti izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne medicinske pomoči. Keber je pri tem znova spomnil na problem pomanjkanja zdravnikov. Minister je s popravljeno novelo, ki zdravnikom omogoča po nočnem delu še podaljšanje dela za 8 ur, legaliziral nezakonito prakso, ki je sicer v veljavi že dolga leta.
"Zdravniški ceh" je dobil podporo odbora
Opozicijska poslanca France Cukjati (SDS) in Janez Drobnič (NSi) sta opozorila, da bi morala vlada predlagane spremembe uskladiti tako z določbami zakona o delovnih razmerjih in evropskimi direktivami kot tudi na ravni socialnega partnerstva. Podobno kot tudi predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije se Cukjati še zavzema, da zagotavljanje pravice do počitka zdravnikov ne sodi v zakon, pač pa bi bilo treba to urediti s kolektivno pogodbo. Kritičen je bil tudi predsednik parlamentarnega odbora Stanislav Brenčič (SLS), zato naj bi državni zbor obravnavo novele zakona o zdravniški službi umaknil z dnevnega reda izredne seje. Tako bi vlada imela čas, da bi rešitve še dodatno preučila in uskladila s socialnimi partnerji.
Tudi poslanka vladne koalicije Silva Črnugelj (ZLSD) je opozorila, da pri dogovarjanju med socialnimi partnerji ni prišlo do učinkovitega dialoga. Dodala je, da bodo poslanke in poslanci težko presekali ta gordijski vozel, v vsakem primeru pa bodo na koncu pacienti tisti, ki bodo utrpeli takšne ali drugačne posledice.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Marko Bitenc je ocenil, da je osnovni izvor problema v premajhnem številu zdravnikov. Povprečna starost zdravnikov v Sloveniji je 52 let, torej tudi perspektiva ni najbolj rožnata. Ne gre pričakovati, da bi se v prihodnjih desetih letih število mladih zdravnikov bistveno povečalo, saj tudi ni denarja za zaposlovanje novih. "Zdravniki smo pripravljeni delati več, pogrešamo pa, da bi za to dobili neko priznanje, zlasti s strani resornega ministra," je dejal Bitenc. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin pa je poudaril, da ne bodo pristali na urejanje določenih zadev mimo zdravnikov, sploh pa ne, če bi lahko predlagane spremembe pomenile negativne posledice za paciente in tudi za delovanje zdravstvenega sistema nasploh.
Državni zbor bo o tem, ali bo zakonodajni postopek za spremembo delovnega časa zdravnikov ustavil, odločal na svoji izredni seji v petek.
