Pogajanja v slepi ulici
Sinočnja pogajanja so bila zelo burna, saj so se v prostorih ministrstva za zdravje slišali tudi povišani toni. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je namreč vodjo vladne pogajalske skupine Igorja Umeka obtožil, da laže. Obtožba se je nanašala na Umekovo izjavo, da bo skupni učinek dveh Fidesovih zahtev - drugačno obračunavanje plač in drugačno vrednotenje dežurstev - zdravstveno blagajno bremenil za dodatnih 7,8 milijarde tolarjev, breme pa naj bi nosili predvsem bolniki.
Umek: Zdravniške plače so izenačene s sodniškimi
Kot je za 24 ur povedal Igor Umek, so se včeraj s Fidesom sporazumeli glede obremenjenosti zdravnikov, pa tudi glede mesta njihove kolektivne pogodbe v sistemu, razhajali pa so v plačah. "Naša ocena je bila narejena tako, da smo vsem zdravstvenim zavodom in bolnišnicam poslali natančno dispozicijo, kako naj se ta ocena naredi. Nazaj smo dobili približno tretjino ocen."
Na podlagi teh ocen je vlada izračunala, da bi takšno povišanje dohodka na zdravnika letno zneslo krepko čez milijon tolarjev. Po njihovi oceni so zdravniki že izenačeni s sodniki, kar je bila po Umekovih besedah tudi osnovna zahteva zdravnikov. Kot pravi Umek, Fides sedaj postavlja dodatne zahteve.
Vladna stran je sicer sprejela vse predloge, ki so se nanašali na zaposlitev novih zdravnikov in specializantov, Fides pa je pristal na prenos aneksa h kolektivni pogodbi iz leta 2000 v bodoči zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Kuštrin: Vladni izračuni neustrezni
Konrad Kuštrin je o včerajšnjih propadlih pogajanjih z vlado za 24 ur povedal: "Včeraj smo doživeli pravo streznitev o vlogi kolektivne pogodbe v bodočem zakonu. Vladna stran vztraja, da se pogodba ohrani v predhodnih določbah, kar pomeni počasno odmrtje kolektivne pogodbe."
Po Kuštrinovih besedah se je Fidesu zelo zanimiv zdel tudi vladni izračun zdravniških plač. Menijo, da ministrstvo nima na razpolago ustreznih podatkov in zato tudi ni sposobno narediti novega izračuna. Pri tem si pomagajo z "nekimi izračuni" na Kliničnem centru.
Javnost ne podpira zahtev zdravnikov
Stavka zdravnikov v javnosti, kar je bilo pričakovati, nima podpore. Kot kažejo, izidi najnovejše javnomnenjske raziskave Dela Stik, objavljene v sobotni številki Dela, zdravniško stavko podpira le 26,5 odstotka vprašanih, večina 76 odstotkov jih ni pripravljena še več prispevati za zdravstveno blagajno. Več denarja za zdravstveno blagajno bi bilo pripravljeno dati le 19,6 odstotka vprašanih, neopredeljenih pa je bilo zelo malo, le 4,4 odstotka anketiranih.
Sobotna priloga: Zlom slovenske ekonomije?
V Sobotni prilogi Dela novinar Grega Repovž opozarja na ocene makroekonomskih analitikov, da bi lahko popuščanje vlade "neskromnim" zahtevam zdravnikov povzročilo zlom slovenske ekonomije. "Drnovškova popustljivost na področju plač v volilnem letu, je že pregovorna. Če bo premier popustil tudi tokrat, se bo sprožil plaz", piše Repovž.
Kot piše komentator, ima v primeru, da bi se zdravniške plače povišale, tudi državna zdravstvena zavarovalnica le eno možnost: da delež za plače poveča na račun materialnih stroškov v zdravstvu.
"Ne dvomimo, da bo v takih razmer minister za zdravje Dušan Keber preprosto prisiljen zahtevati dodatna proračunska sredstva za pokritje materialnih stroškov v zdravstvu. To pa pomeni povečanje državnega proračuna oz. proračunskega primanjkljaja, saj je že sedanji proračun zelo napet. Breme vsega tega na koncu seveda nosita gospodarstvo in prebivalstvo. Učinki morebitnega dviga plač bodo postopni. Nedvomno pa bo Slovenija postala s tem praktično nesposobna za vstop v EU."
