Ko je vlada prejšnji teden predstavila način, kako bi krepila javne zavode in razmejila javno od zasebnega, je povzročila vihar v dveh zdravniških skupinah. Diametralno nasprotno premier verjame, da bodo s tem, ko zdravnikom iz javnega sistema ne bodo dopuščali opravljanja samoplačniških storitev, pripomogli k skrajšanju čakalnih vrst.
"Ta zakon bo naredil stop praksi, ki je danes precej prisotna, da nekdo, ki je zaposlen v javni bolnišnici, tam dela malo, lahko celo nič, si iz javne bolnišnice vozi paciente v svojo zasebno podjetje in potem seveda imamo s tem čakalne vrste toliko večje," je nedavno povedal premier v naši oddaji.
Izjava, ki je bila kaplja čez rob za Zdravniško zbornico. Od predsednika vlade zdaj pričakujejo, da jo prekliče ali dokaže. "Gre za obtožbe, ki ne temeljijo na preverjenih podatkih in ki ustvarjajo nevarno in lažno sliko o zdravstvenem sistemu ter zdravnikih," je dejala Beovićeva. "Pričakujemo, da se to verbalno nasilje nad zdravniki v državi umiri. Prva tista, ki bi morala potegniti potezo v smeri umirjanja dialoga, ki naj postane med nami konstruktiven, bi verjetno morala biti vlada."
In kot je dodala, če gre za kakšne konkretne anomalije, je seveda treba o njih govoriti. "Direktorji državnih in občinskih zdravstvenih zavodov imajo nadzorne svete, ki jih imenujejo in svete zavodov imenuje vlada, tako da je neposredna možnost, da vlada take stvari preko svojih organov sankcionira."
A iz kabineta predsednika vlade odgovarjajo, da se premier vedno zahvali zdravnikom za požrtvovalno delo. In da je na primeru ponazoril nekatere prakse, ki se dogajajo, kar pogosto vodi do slabše dostopnosti storitev za paciente v javnem zdravstvu.
Da pa je odprava tega in krepitev javne zdravstvene mreže cilj novele zakona o zdravstveni dejavnosti.
KOMENTARJI (440)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.