Stavke zdravnikov ni mogel obiti niti predsednik republike Milan Kučan. V svojem govoru ob praznovanju 10. obletnice zdravniške zbornice je stavkajoče pozval, naj razmislijo, ali je stavka zares najboljši način reševanja nastalih težav, saj bo z njo trpel tako ugled države kot tudi ugled zdravnikov samih.
Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) se na današnji 38. redni seji ni mogla izogniti zdravniški stavki. Delegati so soglasno sprejeli stališče do aktualnih problemov slovenskega zdravstva, v katerem opozarjajo predvsem na problematiko števila zdravnikov ter izražajo razumevanje za stavkovne zahteve Fidesa, hkrati pa pogajalce pozivajo k čimprejšnjemu končanju stavke. Zaradi večjega števila pritožb zoper delo zdravnikov ter učinkovitejšega dela so na skupščini obravnavali in sprejeli tudi pravilnike vseh treh zdravniških pritožbenih organov. S potrditvijo nove vsebine dveh programov specializacij so te skoraj v celoti prilagodili evropski zakonodaji. Vabljeni predstavniki ministrstva za zdravje se seje skupščine niso udeležili.
Vlado je skupščina pozvala, naj takoj pripravi stališča o bodočem delovno-pravnem položaju zdravnikov. Od ministrstva za zdravje pričakujejo, da bodo javni zdravstveni zavodi mladim in nezaposlenim zdravnikom takoj ponudili zaposlitev. Pomanjkanje zdravnikov bi morali po mnenju zdravniške zbornice reševati tudi organizacijski ukrepi ter spremembe v delovno-pravni zakonodaji "za priznanje specifike zdravniškega poklica, ki dovoljuje večje obremenitve oziroma uvedba novih možnosti delavnopravnega položaja". Takoj bi bilo potrebno identificirati delovna mesta, kjer so obremenitve, upoštevajoč tudi morebitne spremembe zakonodaje, nesprejemljive. Zdravniki so, razen na področjih, kjer so obremenitve prevelike, proti masovnemu zaposlovanju zdravnikov in zobozdravnikov iz tujine, saj bi v tem primeru "vrednost našega dela proporcionalno padla", je na skupščini povedal predsednik ZZS Marko Bitenc.
Stavkovne razmere v Kliničnem centru
Ne glede na stavko in turnusno delo, ki ga opravljajo zdravniki, delo povsem normalno teče v laboratoriju na polikliniki in v urgentnem laboratoriju Kliničnega centra. Tu opravljajo vse preiskave za potrebe kliničnega centra, onkološkega inštituta, pa tudi za zunanje naročnike, na primer zdravstvene domove.
V centralnem operacijskem bloku stavke ni čutiti - čeprav so kirurgom omejili nekatere programske operacije in razporede posegov - vse operativne dejavnosti imajo namreč na voljo po eno operacijsko dvorano. Dve so zagotovili le kirurgiji za bolezni srca in ožilja. Nemoteno potekajo torej vse srčne operacije in vsi transplantacijski posegi.
Poleg kirurgije sta najbolj obremenjeni še anesteziologija in travmatologija, kjer letno sprejmejo več kot 700.000 pacientov. Kljub temu je v celoti poskrbljeno za urgentne bolnike, torej tiste s poškodbami, vse operacije, tako vitalne kot urgentne pa morajo ne glede na stavko, kirurgi opraviti v doglednem času.
Turnusno delo zdravnikov med stavko, delali bodo 40 ur in v izrednih pogojih še 10 ur, zna med bolniki še povzročiti nezadovoljstvo. Delo je v vseh dejavnostih okrnjeno za približno polovico, zato naj se bolniki, če je le mogoče, posvetujejo z izbranim zdravnikom o preložitvi rednega pregleda ali operativnega posega.
Enodnevna prekinitev pogajanj med Fidesom in vlado
Predstavniki sindikata Fides in vladna pogajalska skupina so sinočnja pogajanja končali brez dogovora. Stavka se nadaljuje, zdravniki pa bodo tudi danes delo opravljali v turnusih.
Zdravniki bodo delali 40 ur tedensko, za izredne pogoje pa so predvideli še 10 ur dodatnega dela. Na urgentnih oddelkih so za bolnike v celoti poskrbeli, drugod pa bo zdravstvenih dejavnosti kar za polovico manj.
Sinočnja pogajanja predstavnikov Fidesa in vlade so potekala za zaprtimi vrati Ministrstva za zdravje. Predsednik Fidesa Kuštrin je po pogajanjih pojasnil, da sta pogajalski skupini določene zadeve uspeli uskladiti, vendar pa pogajanja napredujejo počasi. Dodal je še, da ne more napovedati, kdaj se bo stavka končala. Kuštrin je dejal, da se ne bodo odpovedali nobeni stavkovni zahtevi.
Pogajalci so pogajanja nadaljevali okoli kolektivne pogodbe in se dotaknili za zdravnike najbolj zanimivih tem, kot so dopusti in obremenitve pri delu. Zdravniška kolektivna pogodba ima okoli 100 členov, zelo natančno so se pogajali okoli vseh alinej. O plačah in številu dni dopustov sta imeli vladna in zdravniška stran zelo različne interpretacije.
Pogajanja se bodo nadaljevala jutri, v petek pa se bo sestal glavni stavkovni odbor Fidesa, ki bo odločil o usodi zdravniške stranke.
Pogajanja naj ne bi bila povezana s stavko
Vodja vladne pogajalske skupine Igor Umek je za 24 ur povedal, da so na Fides poslali dogovor o prekinitvi stavke, v skladu z 9. členom zakona.
"Za prvo stavkovno zahtevo Fides zahteva amandma vlade, druga zahteva je že usklajena, sedaj se pogajamo o tretji stavkovni zahtevi, ki se tiče kolektivne pogodbe. Prišli smo približno do polovice kolektivne pogodbe, je pa kolektivna pogodba obsežen akt, ki se dela v celoti na novo, zato usklajevanje ne more biti končano hitro."
Umek je še dodal, da želijo, da bi pogajanja potekala v miru in naj ne bi bila pogojena s stavko.
