Zdravniški sindikat jezen na ministrico, napoveduje zaostritev aktivnosti

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides opozarjajo, da se v obstoječem zdravstvenem sistemu nihče ne počuti dobro, ne uporabniki ne izvajalci zdravstvenih storitev. Prepričani so, da je sistem potreben korenitih sprememb.

A na predloge strateških usmeritev za izhod zdravstva iz krize, ki so jih pripravili skupaj z ostalima zdravniškima organizacijama in so že približno leto dni objavljeni na njihovih spletnih straneh, pri zdravstveni oblasti ni bilo odziva. Veliko mesecev niti ni bilo zdravstvenega ministra in tudi za zdajšnjo ministrico Milojko Kolar Celarc ne vedo, kaj pripravlja, če sploh kaj, saj z njo ne poteka nikakršen dialog. Datum za sestanek s predstavniki Fidesa se po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina venomer spreminja in prepričan je, da jim nima kaj povedati, saj bi sicer do srečanja prišlo.

Ministrica je sicer za sredo sklicala sestanek z vsemi zdravstvenimi sindikati. Kuštrin pravi, da se bodo sestanka udeležili, a ugotavljajo, da je dnevni red ozko zastavljen, in se boji, da gre bolj za medijsko potezo. Ministrica odgovarja, da je sestanek namenjen temu, da predstavniki zdravnikov povedo svoja stališča, argumente, postavijo vprašanja in dileme ter se dogovorijo, kako bodo v prihodnje sodelovali. Kot še pravijo na zdravstvenem ministrstvu, se je ministrica z njimi že srečala. Ministrica je tudi zagotovila, da na ministrstvu za zdravje že "strokovno sodelujejo z zdravniškimi organizacijami in pripravljajo predloge".

V boj za višje plače

Kot je poudaril, v Fidesu ne mislijo "stati križem rok". Se bodo pa zdaj v prvi vrsti posvetili delu na področjih socialno-ekonomskih pravic in položaja zdravnikov, ki so po Kuštrinovih besedah sicer v zdravstvu tista prva fronta, ki požanje negodovanje in kritike. Glavnemu odboru sindikata, ki se bo sestal 10. marca, bodo po Kuštrinovih besedah predlagali stopnjevanje aktivnosti in pritiskov. Kot zahtevi je navedel implementacijo standardov in normativov ter linearni dvig osnovnih plač vseh zdravnikov do vzpostavitve razmerja 1:3 med povprečno bruto plačo v državi in med povprečno bruto osnovno plačo zdravnika. To razmerje se namreč po navedbah sindikata že vse od leta 2000 znižuje in znaša zgolj 1:2,1. Niti najvišja zdravniška plača (57. plačni razred) pa ne dosega treh povprečnih plač, ampak je razmerje 1:2,4.

V Fidesu poudarjajo tudi potrebo po fleksibilizaciji plačnega sistema in nagrajevanju po učinkovitosti. Predlagali so spremembe plačnega sistema in prepričani so, da je potrebna nova in sodobna kolektivna pogodba. A glede na srečanje, ki so ga imeli z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, se Kuštrin boji novega obdobja "Virantovanja" oz. novih večmesečnih ali večletnih pogajanj za minimalne oz. nikakršne spremembe.

Ministrica Kolar Celarčeva medtem poudarja, da mora kot ministrica za zdravje skrbeti za "bolnika, vse udeležence v zdravstvenem sistemu, pa tudi za finančno vzdržnost". Zato bo treba k zdravniškim zahtevam po višjih plačah pristopiti zelo pazljivo in z argumenti, ker Slovenija žal še ni iz krize. Zahteve za vzpostavitev razmerja 1:3 med povprečno bruto plačo v državi in med povprečno bruto osnovno plačo zdravnika za zdaj še ni želela komentirati, saj nima ne izračunov ne podatkov. Kot je dejala, pa je že večkrat povedala, da se zavzema za uvedbo variabilnega dela plač, ki mora temeljiti na kazalnikih kakovosti, varnosti in učinkovitosti.