Ena od možnih rešitev, kako zmanjšati primanjkljaj, bi bila povišanje prispevne stopnje. To bi prihodnje leto v zdravstveno blagajno prineslo dodatnih 19 milijard tolarjev sredstev.
Direktor ZZZS Franc Košir: "Kolikor dalj bomo odlašali z odločitvijo o tem vprašanju, toliko višja bo morala biti prispevna stopnja, saj bo treba pokriti izgube za nazaj. Dejstvo pa je, da bi dvig okrog 0,40 odstotka pomenil ponovno stabilizacijo financiranja v sistemu zdravstvenega zavarovanja."
Če pa do povišanja ne bo prišlo pa Košir meni, da se bosta morala vlada oziroma državni zbor o tem prej ali slej odločiti, saj se bo primanjkljaj večal.
Da je denarja v zdravstvu odločno premalo, je že včeraj opozoril prvi mož Kliničnega centra, ki je sicer polletno poslovanje ocenil kot uspešno, na drugi strani pa imajo za več kot 5 milijard neplačanih računov in iztrošeno opremo. "Tukaj niso krive bolnišnice, tukaj ni kriv ZZZS, tukaj ni kriva niti država, če imamo pa tak bruto družbeni proizvod. Povedal sem vam, da je 7,3 odstotka 747 Eurov na glavo in s tem ne moremo iti niti do Belgije, niti v Italijo, niti v Avstrijo, čeprav se vedno primerjamo s temi državami," je povedal Primož Rode.
Na strani prihodkov je tako zaradi predvidene rasti bruto plače na zaposlenega z rebalansom predvidena tudi višja rast prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar naj bi za zdravstveno blagajno pomenilo dodatnih 2,7 milijarde tolarjev. Višja rast cen življenjskih potrebščin pa naj bi se odražala v povečanju odhodkov glede na načrtovane za 600 milijonov tolarjev.
Tudi finančni načrt za leto 2003 predvideva primanjkljaj in zadolževanje, oboje v višini 11,736 milijarde tolarjev. Predlog finančnega načrta ob tem vključuje tudi projekcijo za spremembo prispevne stopnje, ki bi v letu 2003 zagotavljala, da bi s prihodki v celoti pokrili načrtovane odhodke, poleg tega pa bi ustvarili tudi presežek v višini 25 odstotkov kumulirane izgube iz preteklih let.
Očitek, da dokumenta nista usklajena s pristojnima ministrstvoma
Državni sekretar z ministrstva za zdravje Simon Vrhunec je napovedal, da bo glasoval proti sprejetju obeh dokumentov, h katerima bo sicer morala dati soglasje vlada, saj nista usklajena s pristojnima ministrstvoma, za finance in za zdravje. Opozoril je, da finančni načrt za prihodnje leto v nasprotju z dosedanjimi ne predvideva sredstev za razširjene programe po posameznih zdravstvenih dejavnostih, z rebalansom finančnega načrta za letos pa so se predvidena sredstva za te dodatne programe praktično prepolovila. Njegove očitke na zavodu zavračajo.
