Specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mateja Jandl je opozorila, da bi sprejem zakona pomembno vplival na številna področja javnega zdravja. "Pričakujemo lahko več akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih, več zdravstvenih težav, povezanih z jemanjem konoplje, kot so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčna obolenja," po njenih besedah kažejo podatki iz držav, ki so uporabo konoplje že legalizirale.
Raziskave kažejo, da je uporaba konoplje povezana tudi s povečanim nasiljem do partnerja, škodljivimi učinki pasivnega kajenja in neugodnimi izidi pri novorojenčkih ob uporabi v nosečnosti. Otroci, ki odraščajo v družinah, kjer so prisotne zasvojenosti, pa so pogosto izpostavljeni stresu in travmatičnim izkušnjam.
Na NIJZ menijo, da bi moral predlog upoštevati tudi stroške, ki bodo nastali zaradi zdravstvenih težav in izgube produktivnosti pri uporabnikih konoplje, je dodala Jandlova.
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenem strokovnem kolegiju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva še posebej škodljiva, saj vpliva na razvoj možganov, ki poteka najmanj do sredine dvajsetih let, je povedala psihiatrinja Marija Anderluh.
Dodala je, da številne znanstvene raziskave potrjujejo povezavo med uporabo konoplje in pojavom duševnih motenj, zgodnje psihotične simptomatike, anksioznosti, razpoloženjskih motenj in povečane samomorilnosti.
Psihiatrinja Andreja Pirtovšek Šavs z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pa je opozorila, da kajenje marihuane lahko povzroči zmedenost, občutke tesnobe, negativno vpliva na spomin in motorične sposobnosti. Ob dolgoročni uporabi pa se pogosteje pojavljajo psihoze in kronične bolezni, kot je shizofrenija.
Psihiatri so posebej zaskrbljeni, saj predlog zakona dovoljuje marihuano v psihiatričnih ustanovah. "Naši pacienti zelo radi posegajo po marihuani in z njimi imamo vsakodnevne boje, da je to za njih škodljivo. Sedaj pa bodo dobili sporočilo, da je marihuana zdravilo," je povedala Pirtovšek Šavs.
Zdravnica Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je dejala, da so zastrupitve s konopljo najbolj pogoste pri najbolj ranljivih skupinah, kot so otroci in zmladostniki, ostareli in kronični bolniki.
Zakon bi po njenih besedah zakoniti dostop do konoplje omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja nobena strokovno-znanstvena podlaga, opravljena pri ljudeh.
Strokovna sodelavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti Pogovorimo se na NIJZ Lea Furlan je dejala, da mladi nimajo občutka, da je uporaba konoplje nekaj nevarnega, kar menijo tudi starši. "Mladostniki že sedaj ne verjamejo, da je marihuana tista substanca, ki vpliva na to, da so kot osebe spremenjeni, imajo težave v šoli, da se doma ne razumejo, da so brezvoljni in da imajo druge težave," je poudarila.
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da se bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala. Predlog namreč specialistu medicine dela prepoveduje testiranje na THC, katerega negativni učinki so težave s pomnjenjem, slabša koncentracija, slabša koordinacija gibov in podaljšan reakcijski čas. "Kdo od vas se bo pustil operirati zdravniku, ki ima težave s koncentracijo, ki se ne spomni točno, kaj mora narediti, ki nima prave koordinacije," je orisala.
Ob uporabi konoplje se poveča tudi tveganje za poškodbe pri delu, število napak in absentizem ter zmanjša učinkovitost pri delu. Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi s smrtnim izidom.
Zdravnica Tanja Urdih Lazar s kliničnega inštituta za medicino dela pa je dodala, da dijaki konopljo zaznavajo kot lahko dostopno. "Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili," je opozorila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.