Minister za zdravstvo Dušan Keber je uvodoma odgovarjal na nekatere pripombe, ki so bile k predlagani reformi doslej že izrečene. Bela knjiga je namreč v javni razpravi že približno štiri mesece, v novembru pa naj bi to razpravo povzeli ter jo v obliki vseh sprejemljivih predlogov in dopolnil podali k Beli knjigi. Za ministrom so se k besedi priglasili številni predstavniki strokovnih institucij, združenj, nevladnih organizacij in nekateri ugledni posamezniki.
Keber se je v svojih predstavitvah najdlje zadržal pri v javnosti tudi najbolj izpostavljenih predlaganih spremembah financiranja oz. predstavitvi novega sistema zdravstevnega zavarovanja, ki predvideva ukinitev dosedanjega prostovoljnega zavarovanja. Temu ostro nasprotujejo ekonomisti in predstavniki zavarovalnic, saj bodo v primeru uveljavitve tega predloga ob dobršen del svojega posla. Kot pravi Keber, bi namreč obstajalo le obvezno zavarovanje, za katerega bi upokojenci plačevali štiri odstotke od neto pokojnine, zaposleni pa dva odstotka neto plače.
Javno predstavitev mnenj je sklical parlamentarni odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide. S predstavitvijo mnenj naj bi pridobili stališča o predlaganih ciljih zdravstvene reforme v smislu pomembnosti in splošnega interesa. Prav tako naj bi se pokazalo, ali so problemi slovenskega zdravstva ustrezno prikazani in vzorčno analizirani in ali je predlagani pristop k reševanju teh problemov ustrezen, sprejemljiv in opravičuje pričakovanja za dosego navedenih ciljev.
Bela knjiga zdravstvene reforme, ki obsega več kot 300 strani, je objavljena tudi na spletni strani ministrstva za zdravje. Njeni avtorji so za štiri stebre reforme določili pravičnost, solidarnost, dostopnost in učinkovitost, na njihovem temelju pa reforma zasleduje šest ciljev: pravičnost pri zagotavljanju sredstev, razporejanje sredstev po potrebah državljanov, boljšo dostopnost, razvoj sistema celovite kakovosti, učinkovitejše upravljanje ter krepitev področja javnega zdravja.
Številne pripombe in komentarji k Beli knjigi
Po uvodni predstavitvi ministra Kebra so svoje mnenje podali tudi predstavniki zavarovalnic, farmacevtske industrije, različnih poklicnih skupin v zdravstvu, ekonomistov in nenazadnje tudi zavarovancev.
Nevenka Lekše iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, v katerem sicer podpirajo vseh šest ciljev reforme, je izrazila bojazen, da se bodo z Belo knjigo stroški financiranja zdravstva prenesli na pleča upokojencev in delavcev, razbremenilo pa se bo delodajalce. V sindikatu po njenih besedah tudi ne podpirajo predloga, da bi javni zavodi postali javna podjetja. Menijo namreč, da javni zavodi ne morejo postati javna podjetja, saj se njihovo poslovanje zelo razlikuje - javna podjetja delujejo po načelu ustvarjanja dobička, javni zavodi pa po načelih socialne pravičnosti in enake dostopnosti.
Marjan Širaj iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je menil, da je zdravstvena reforma potrebna, in sicer na način, da bo zagotovila stabilen zdravstveni sistem, obenem pa ne bo vplivala na konkurenčnost slovenskih podjetij. Sicer v GZS ne pristajajo "na dvig zdravstvene prispevne stopnje, ne da bi pri tem opozorili, da je potrebno znižati davek na izplačane plače".
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš je opozoril, da je solidarnost omejena, obenem pa je nesprejemljivo, da mora biti državljan dodatno zavarovan za doseganje temeljnih zdravstvenih pravic. Obseg le teh - tistih, ki jih krije obvezno zavarovanje - bo treba redefinirati, vendar v zdravniškem društvu ne zagovarjajo krčenja pravic "kar počez". Smiselno pa se jim zdi na primer premisliti o rizičnih skupinah (na primer ekstremni športniki) in dodatnem zavarovanju za takšna tveganja. Nekoliko dlje se je Poredoš ustavil tudi pri napovedanem skrajševanju čakalnih dob; opozoril je na potrebo po določitvi strokovnih prioritet ter poudaril, da mora določitev dopustnih čakalnih dob temeljiti na strokovnih izhodiščih.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije po besedah Vladimirja Toplerja menijo, da osnutek Bele knjige o zdravstveni reformi prinaša le vizijo o pravičnosti, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti, ne vsebuje pa ustreznih strategij, kako omenjene cilje doseči. Podobno se v NSi strinjajo s ključnimi cilji reforme, inštrumenti, poti in metode za dosego teh ciljev pa se jim zdijo neprimerni, je poudaril poslanec te stranke Janez Drobnič.
Poslanec SDS France Cukjati je ob napovedi, da naj bi nekatere zdravstvene programe skrajšali, da bi lahko bolj pomembne razširili, opozoril, da mreža javne zdravstvene službe še vedno ni določena, in poudaril, da bela knjiga ne rešuje problema koncesijske dejavnosti. Bivši direktor celjske bolnišnice Samo Fakin pa v Beli knjigi med drugim pogreša natančnejšo določitev obsega storitev, večje zanimanje zdravstvenega vrha za razvoj pri uvajanju novih metod in načinov zdravljenja, oblikovanje kriterijev za učinkovit manegement ter notranjo in zunanjo konkurenčnost v javnih zavodih. Po njegovem mnenju bi morali najprej določiti standarde zdravstvenih storitev na republiški ravni, šele potem pa pride na vrsto pravična porazdelitev denarja po regijah.
V Mednarodnem forumu znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb pa so se osredotočili na uvedbo sistema skupin zamenljivih zdravil, ki je predvidena s 1. novembrom. Njihov predstavnik je podvomil v finančne učinke predvidene novosti in opozoril, da stroški njene uvedbe niso znani, da ni bila opravljena simulacija učinkov sprememb ter da se "odločanje o zdravju bolnika, ki je sedaj v rokah strokovnjaka - zdravnika, prepušča birokraciji". Kot bolj transparentno, zanesljivo in tudi finančno učinkovitejšo rešitev v forumu predlagajo sistem pavšalne participacije, ko bi na primer vsak posameznik za vsako škatlico izdanega zdravila prispeval 100 tolarjev.
