Zdravstveni delavci odslej brez možnosti sklepanja pogodb z javnimi zavodi

Mineva leto dni od začetka veljave novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je veljala za ključni zakon zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba. S tem pa se izteka prehodno obdobje, po katerem se začne uporabljati večina njenih določb.

Ena takih je prepoved sklepanja pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zdravstvenimi delavci, ki delujejo kot samostojni podjetniki. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da bo ta omejitev vplivala predvsem na manjše zdravstvene zavode, kjer si z zdravniki iz drugih zavodov pomagajo v specialističnih ambulantah in dežurni službi. "Sklepanje pogodb s fizičnimi osebami pomeni drugačno davčno situacijo in je vprašanje, če se bodo pod novimi pogoji vsi zdravniki odločili za nadaljevanje dela, ali pa bodo pretehtali, da je plačilo prenizko in bodo to delo odpovedali. To se lahko zgodi," je povedala.

S takimi težavami bi se lahko soočili v nekaterih zdravstvenih domovih, kar so občine v preteklosti reševale z nekoliko večjimi plačili. "To pa je bistveno dražje. Nenavadno je, da se taka določba uveljavlja v zdravstvu, medtem ko druge javne ustanove v državi lahko poslujejo s samostojnimi podjetniki, ob tem pa bi morali v zdravstvu paziti, da se sredstva porabljajo racionalno," je prepričana.

Da je ukrep povzročil nekaj nezadovoljstva, je za STA pritrdila tudi predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. Obenem pa je pojasnila, da je prehod na podjemne pogodbe potekal nemoteno. Dodala je, da določena skupina zdravnikov predvsem na primarni ravni podjemnih pogodb v pričakovanju uveljavitve interventnega zakona za razvoj Slovenije sicer noče več podpisovati.

Ob tem so morali koncesionarji do danes uskladiti izvajanje dejavnosti z novelo ter podatke o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti, dejanskemu lastniku in obsegu koncesijske dejavnosti sporočiti koncedentu. Ob tem v noveli ni bila določena uskladitev z drugimi spremembami, kot je opravljaje storitev zgolj z zaposlenimi delavci.

Beovićeva zaradi teh določb velikih sprememb ne pričakuje, lahko pa da bo moral kakšen koncesionar, ki si je pomagal z zdravstvenimi delavci iz drugih zavodov, zmanjšati svojo dejavnost. Ob tem je izpostavila težavo prehodov iz vrhunskih terciarnih ustanov, kjer so se zdravniki zaradi nove zakonodaje čutili ogrožene, h koncesionarjem, ki pa ne izvajajo enakega obsega storitev.

"Prehajanje ravni je lahko problematično in smo že v zadnjih mesecih opazili ogroženost nekaterih oddelkov in strok, kot so maksilofacialna kirurgija, plastična kirurgija, dermatologija in intervencijska radiologija," je dejala. Po njenih besedah ni dobro, da je v terciarnih ustanovah zaposlenih minimalno število strokovnjakov teh strok, saj je zelo pomembno ohranjati razvojni potencial medicine v terciarnih institucijah.

Po besedah Jevševarjeve pa je obvezno zaposlovanje pri koncesionarjih nujno, da se lahko ti izenačijo z zdravstvenimi zavodi. Doslej so imeli po njenih besedah koncesionarji prednost, ker niso imeli svojih zaposlenih, ampak so le kupovali storitve in plačevali zgolj za oddelane ure, medtem ko nosijo javni zavodi tudi druge stroške, povezane s plačami. Poudarila je, da tako občutljiva in zahtevna dejavnost ne more sloneti na zunanjih izvajalcih, saj je tveganje preveliko. Zaposlitev pa pomeni tudi skrb za izobraževanje in usposabljanje, meni.

Danes se je iztekel tudi rok, do katerega so morali direktorji in strokovni direktorji javnega zdravstvenega zavoda svetu zavoda predložiti potrdilo, da imajo strokovna znanja o organizaciji, vodenju, ekonomiji in poslovanju javnega zavoda. Pri takem izobraževanju sodelujeta tako zdravniška zbornica kot združenje zdravstvenih zavodov, kjer trenutno poteka izobraževanje druge skupine direktorjev. Ti bodo potrebna potrdila prejeli do poletja, je pojasnila Jevševareva. "Menim, da se zdravniki takih izobraževanj udeležujejo, ker so ta znanja pomembna," je dejala Beovićeva.

Na ministrstvu za zdravje pa bi morali v 12 mesecih od uveljavitve zakona, torej do danes, sprejeti številne pravilnike in opraviti nekatere druge naloge. Za STA so pojasnili, da nekaterih nalog zaradi zahtevnosti vsebine in drugih specifik ni bilo mogoče izpeljati v zakonskem roku. Tako doslej še niso sprejeli pravilnika o vrstah zdravstvene dejavnosti, vrstah zdravstvenih storitev in povezavah med njimi, določili mreže javne zdravstvene službe ter določili pogojev za kader, prostore in opremo za opravljanje posamezne vrste zdravstvene dejavnosti.

So pa v register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu vnesli zasebne zdravstvene delavce ter izdali usklajene koncesijske odločbe.

DZ je sicer prejšnji teden sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki spreminja ključne člene zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar je njegovo uveljavitev zamaknila referendumska pobuda sindikatov. Če bo uveljavljen, bo zakon med drugim odpravil prepoved dela zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, kar je ustavno sodišče v noveli zakona zaradi ugotovljene neustavnosti že razveljavilo.

Prav tako bi uveljavitev interventnega zakona odpravila prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Na seji Glavnega stavkovnega odbora so se predstavniki Fidesa seznanili s poročili zaupnikov iz slovenskih bolnišnic, ki kažejo na poglabljanje kadrovskih vrzeli, vse težjo organizacijo dela ter odhode izkušenih specialistov iz javnega zdravstvenega sistema. Pravijo, da se izrazite težave kažejo na področju urgentne medicine, kjer zaradi pomanjkanja urgentnih zdravnikov delo vse pogosteje prevzemajo drugi specialisti, kar pomeni dodatne obremenitve zaposlenih in slabšanje pogojev za varno delo.

"Dodatno zaskrbljenost povzroča iztek prehodnega obdobja novele ZZDej, po katerem javni zdravstveni zavodi ne morejo več sklepati pogodb z zdravstvenimi delavci, ki delujejo kot samostojni podjetniki. Takšna ureditev bo posebej prizadela manjše zdravstvene zavode in bolnišnice, ki izvajanje posameznih specifičnih dejavnosti zaradi pomanjkanja zaposlenih zdravnikov danes zagotavljajo s pomočjo zunanjih izvajalcev," dodajajo.

V sindikatu zato opozarjajo, da bo prehod na sistem podjemnih pogodb nedvomno pomenil tudi višje stroške za zdravstveni sistem, novela pa po njihovem dodatno otežuje tudi delovanje najbolj kadrovsko podhranjenih področij. "Omejevanje takšnih oblik sodelovanja brez ustreznih nadomestnih rešitev pomeni dodatno tveganje za stabilno izvajanje zdravstvenih storitev, predvsem na področjih, kjer je število specialistov omejeno in je sistem izrazito občutljiv na vsak posamezen odhod zdravnika."

Po oceni sindikata je posebej problematično tudi dejstvo, da Ministrstvo za zdravje leto dni po sprejemu novele ZZDej še vedno ni pripravilo vseh ključnih podzakonskih aktov, potrebnih za njeno izvajanje. Opozarjajo, da ministrstvo za zdravje leto dni po sprejemu novele še vedno ni zagotovilo vseh izvedbenih podlag za zakonito in enotno izvajanje sistema variabilnega nagrajevanja za povečan obseg dela.

V Fidesu zato poudarjajo, da novela ZZDej ni prinesla spodbud za zaposlene, javne zdravstvene zavode ali paciente, temveč predvsem dodatne omejitve in administrativna bremena, nujno pa se jim zdi, da v veljavo stopi interventni zakon, ki so ga sprejele desne stranke po volitvah.