Zdravstveni domovi temelj zdravstva

Zdravstveni domovi so temelj javnega zdravstva v Sloveniji, imajo tradicijo, ki bi jo bilo smiselno ohraniti, seveda ob prilagoditvi novim razmeram, je na novinarski konferenci dejal Marjan Pintar, namestnik predsednika odbora zdravstvenih domov pri združenju zdravstvenih zavodov. Odgovoril pa je tudi na nekatera stališča zdravniške zbornice.

 "Ljudje, s katerimi in za katere delamo, so postavljeni na prvo mesto, zidovi pa so le okvir, v katerem delujemo," direktorji zdravstvenih domov sporočajo predsednici Zdravniške zbornice Slovenije, ki je dejala, da so zdravstveni dom zidovi in prostori, ne pa ljudje.

Pri tem je ocenil, da se po 16 letih, odkar se na področju zdravstva uvaja zasebno delo, zdi, da se ta proces dogaja brez neke temeljite presoje in presečne analize stanja, "da bi ugotovili, kam smo prišli, in poiskali pot za naprej". Ob tem je spomnil tudi na nedavno revizijo računskega sodišča, ki je po njegovih navedbah ugotovilo, da je bil način podeljevanja koncesij v preteklih letih (brez pravih kriterijev, pravnih podlag, nesistematično) v škodo zdravstvenih domov.

Izkrivljanje resnice

"Velikokrat je slišati, da je koncesionarstvo javno zdravstvo. To je izkrivljanje resnice," je poudaril Pintar. Sklicujoč se na definicijo prejšnjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta, ga je sam označil "za obliko privatiziranega izvajanja javne službe". Zasebnik lahko namreč pridobiva tudi dobiček, kar po Pintarjevem kaže na dvoličnost sistema: "Tako koncesionarji kot javni zavodi smo plačani iz istega vira in v enakem obsegu, naši pogoji poslovanja pa so absolutno različni."

Pri tem je pojasnil, da imajo zdravstveni domovi "nadzirane plače, nadzor računskega sodišča, nadzor javnih naročil, ne moremo razpolagati s presežkom". Pri koncesionarjih je po njegovih besedah diametralno nasprotno. "Nihče jih ne nadzira pri porabi javnega denarja. Kar so prihranili, je takoj njihov presežek, z njim lahko samostojno razpolagajo."

"Brez dvoma je nadzor nad delom v javnem sektorju bistveno večji in neprimerljiv s tistim v zasebni sferi," je poudaril. V zvezi z laboratorijskimi preiskavami pa gre po njegovem mnenju za vprašanje, kdo naj te preiskave sploh opravlja. "Zdravniška zbornica meni, da so to kar storitve na trgu, ampak to ne gre. To je zdravstvena dejavnost in je pravno regulirana," je pojasnil in ob tem navedel, da "danes to zdravstveno dejavnost nekateri podjetniki opravljajo brez kakršne koli koncesijske pogodbe, izven pravnega reda".

Plače v zdravstvenih domovih

Komentiral je tudi nekatere navedbe o plačah direktorjev zdravstvenih domov. Pojasnil je, da so med direktorji zdravstvenih domov najvišje uvrščeni nekateri zdravniki v manjših zdravstvenih zavodih, to pa zato, ker ne opravljajo zgolj direktorskega dela. Slednjega morajo včasih opravljati v "tistem prostem času, ki jim je na razpolago, kajti najprej morajo svoje delo posvečati pacientom", prav tako pa morajo dežurati, ker ni drugih zdravnikov, ki bi namesto njih opravili to delo, je pojasnil.

Dodal je, da "to niso direktorske plače, to so zdravniške plače, za zdravniško delo". Iz vrst navzočih direktorjev zdravstvenih domov je ob tem prišlo še opozorilo, da so objavljeni zneski bruto plače, ki pa so obremenjene "s 50 odstotki dajatev".