'Namesto dopolnilnega zavarovanja posebna dajatev'

Kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar je dobila podporo matičnega odbora. Za njeno predstavitev je glasovalo 10 poslancev, šest pa jih je bilo proti. Kolarjeva meni, da so na področju zdravstva v Sloveniji nujne spremembe, pri tem je treba po njenih besedah v pretežni meri ohraniti javni zdravstveni sistem. V svoji predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo je poudarila, da mora biti sistem zelo široko dostopen ter temeljiti na solidarnosti.

Eden od ciljev Kolarjeve, če bo potrjena za ministrico za zdravje, bo zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Pri tem je opozorila, da se kot narod zelo hitro staramo, kar bo v prihodnje poseben izziv. Za finančno vzdržnost bi po njenem mnenju potrebovali dodaten vir financiranja oziroma določene dele financirati iz proračuna.

Slovenski zdravstveni sistem je sicer ocenila kot relativno dober oziroma ustrezen, zato ga po njenem mnenju ni treba zgraditi na novo, temveč le preoblikovati oziroma posodobiti in optimizirati.

Za realizacijo ciljev bo treba po njenem mnenju poiskati ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani ter izboljšati skrb za lastno zdravje. Potrebna bo tudi krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva in povečanje zadovoljstva zaposlenih, je dejala in dodala, da bi slednje dosegli z večjim variabilnim delom plače za nagrajevanje. "Dobri zdravniki in tisti, ki veliko delajo, morajo biti dobro plačani," je bila jasna.

Načrtuje tudi oblikovanje in sprejetje strategije razvoja zdravstvenega varstva ter operativnega programa. Napovedala je spremembe za izboljšanje vodenja in upravljanja v zdravstvu in pri tem dejala, da bi morali v javnih zdravstvenih zavodih povečati odgovornost uprav ter na vodstvena mesta postaviti kompetentne ljudi z menedžerskimi izkušnjami.

Pri plačevanju zdravstvenih prispevkov je omenila morebitne korekcije za odpravo neenakosti in učinkovito izterjavo prispevkov.

Namesto dopolnilnega zavarovanja posebna dajatev oziroma nadomestilo za uporabo zdravstvene storitve

Glede preoblikovanja zavarovanja je povedala, da se je koalicija zavezala za reformo sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja. Pojasnila je, da bi namesto dopolnilnega zavarovanja lahko uvedli posebno dajatev oziroma nadomestilo za uporabo zdravstvene storitve.

Zavarovalnicam bi po njeni napovedi s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi omogočili, da začnejo tržiti prava prostovoljna zavarovanja.

Povedala je še, da je treba ohraniti univerzalno košarico pravic, a pri tem preveriti posamezne storitve in ugotoviti, ali morda kaj ne spada v to košarico.

'Kultura bi morala postati blagovna znamka Slovenije'

Kandidatka za ministrico za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je prepričala člane matičnega odbora DZ. Njeno predstavitev so z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenili kot ustrezno. Bizjak Mlakarjeva je na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom DZ izpostavila, da bi morala kultura postati blagovna znamka Slovenije. To je izpostavila kot enega od ciljev, za katere se bo zavzemala kot ministrica. Po njenih besedah se bo treba zavedati, da je vložek v kulturo investicija in ne strošek.

Kot svojo najpomembnejšo nalogo je omenila trajni dialog med vsemi deležniki na področju kulture. Ker so se v zadnjih letih močno znižala sredstva za kulturo, po njenih besedah bistveno več kot v ostalih resorjih, bo po njenem prepričanju treba tudi preveriti stanje ogroženosti javnega interesa na področju kulture in zagotoviti, da zaradi varčevanja ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega in dostopnosti do javnih vsebin.

Podatki po njenih besedah kažejo, da z neustrezno obravnavo kulture izgubljamo tudi gospodarski potencial.

Napovedala je tudi postopne spremembe krovnega zakona v kulturi in odpravo administrativnih ovir, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja samozaposlenih in nezaposlenih ustvarjalcev ter jih vključile v delo javnih zavodov.

Med drugim je napovedala tudi ustanovitev nacionalnega odbora za kulturnoumetnostno vzgojo, podporo programom za medgeneracijsko povezovanje v kulturi in za dvig bralnih navad ter pripravo strategije varstva kulturne dediščine. Večja investicija bo po njenih trditvah izgradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.

Na področju medijev je omenila pripravo strategije za obdobje 2015-2020, na njeni podlagi pa pripravo nacionalne strategije, ki bo "potrebna, če bomo želeli spremeniti medijsko zakonodajo".

'Ministrstvo za okolje in prostor kadrovsko v zelo slabi kondiciji'

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji predstavitev kandidatke za ministrico za okolje in prostor Irene Majcen ocenil kot ustrezno. Za ustreznost predstavitve je glasovalo deset poslancev, kot neustrezno pa jo je ocenilo pet poslancev.

Majcnova je v predstavitvi izpostavila, da bo treba na področju politike odpadkov pripraviti rešitve, ki bodo ustreznejše trenutnim razmeram. Tu je odgovorila na vprašanje glede odpadnih vozil, kjer letno neznano kam "izgine" na tisoče vozil, ki so odjavljena iz prometa.

Večkrat je poudarila, da je ministrstvo za okolje in prostor kadrovsko v zelo slabi kondiciji. Poskušala bo zmanjšati število postopkov, ki tečejo proti Sloveniji iz Bruslja, predvsem pa preprečiti, da ne bo prišlo do kazni.

Neprevzemanje odpadne embalaže je po njenem mnenju težava, ki je večplastna.

Na vprašanje, ali bo zaradi vse večjih posledic podnebnih sprememb ponovno obudila posebno službo, ki se bo ukvarjala s preprečevanjem in prilagajanjem na podnebne spremembe, je Majcnova odgovorila, da so že sedaj na Agenciji RS za okolje strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem. Če bodo ugotovili, da to ni zadostno, pa bodo razmišljali o dodatnih rešitvah.

"Problema trdih delcev in ozona sta segmenta, ki se jim zdaj intenzivno posvečamo z ukrepi, ki preprečujejo to problematiko," Tu je omenila urejanje pretočnosti prometa v mestih ter sofinanciranja izboljšav pri kurjenju preko Eko sklada.

Glede sanacije po naravnih nesrečah, kjer je omenila, da bodo potrebne spremembe, je poudarila, da se sprašuje, ali ne bi bilo mnogo bolje sprejemati več preventivnih ukrepov. "Se pa res ne da sanirati vseh škod le s preventivo. Pomemben je pristop k sanaciji, se pa tudi meni zastavlja vprašanje, zakaj sanacija Posočja traja že deset let," je dodala.