Gospod Toth, od devetih milijard lanske izgube ste morali izplačati za povračilo stroškov zaradi prometnih nesreč približno 7 milijard. Zakon vam gre torej na roko?
Toth: Nov zakon gre seveda na roko zdravstvenemu zavarovanju, ampak ni osnovni problem v finančnem pogledu. Resnica je ta, da je že sedanji zakon o obveznem zavarovanju v javnem prometu določal, da se zavarovalnice v avtomobilskem zavarovanju dolžne kriti tudi odškodninske zahtevke zavoda za zdravstveno zavarovanje in tudi še nekatere druge. Res pa je, da je naš zakon, se pravi zakon o zdravstvenem zavarovanju imel neko coklo, namreč določal je, da je to odškodnino mogoče izterjati za namen, naklep ali pa veliko malomarnost. To pa je seveda izredno težko dokazati in zaradi tega pravzaprav tovrstnih zahtevkov zavod ni mogel uresničiti.
Gospod Kaluža, koliko pomeni ta vsota glede na dobiček, ki ga izkazujejo zavarovalnice?
Kaluža: Najprej moram poudariti, da zavarovalnice na področju avtomobilskega zavarovanja ne izkazujejo nobenega dobička. To je pač cokla v zavarovalniških vrstah, ker vemo, da je bila dolgo časa avtomobilska premija za obvezno avtomobilsko zavarovanje administrativno določena.
Se strinjate s to vsoto, 7 milijard, ki jo je prej navedel dr. Toth?
Kaluža: To je ocena Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Oni pričakujejo, da imajo približno toliko stroškov, ki so posledica zdravljenja in tretmanov udeležencev v cestnem prometu. Mi podrobnosti ne poznamo in se strinjamo s tem.
Prej ste omenjali celo 12 milijard.
Kaluža: Naše ocene glede na evropsko prakso so zelo približne, ker ne razpolagamo s statistiko, so nekoliko večje. Od tod tudi napoved, kakšen odstotek povečanja avtomobilskih premij pomeni uveljavitev predlagane spremembe zakona.
G. Kaluža, kako ocenjujete, da gre za običajno nesrečo ali za nesrečo iz malomarnosti ali celo namerno povzročeno? Kako to ugotavljate in dokazujete?
Kaluža: Nekaj osnov za določanje naklepa ali pa malomarnosti izhaja iz že obstoječe zakonodaje, ki je bila sprejeta v zadnjih nekaj letih, predvsem mislim na Zakon o varnosti v cestnem prometu. Mi smo ponudili zavodu dogovor, sporazum, s katerim smo opredelili že 18 primerov hujše malomarnosti, v katerih bi brez posrednikov, advokatov, sodišč in drugih zapletov zavod lahko neposredno uveljavljal povračilo stroškov.
Osnova pa so policijska poročila?
Kaluža: Da. Osnova so policijska poročila.
G. Toth, vam zavarovalnica posreduje te podatke?
Toth: Ne, zaenkrat ne, Tudi od policije ne dobimo zapisnikov, tako da smo velikokrat v megli in šele na podlagi računov zdravstvenih zavodov potem preverjamo, kaj se dogaja.
Policija tudi ni dolžna priti na kraj nesreče, mar ne?
Toth: To bi morda g. Kaluža lažje povedal.
Kaluža: Po zakonu o varnosti v cestnem prometu policija pride praktično na kraj nesreče vsakokrat, ko gre za telesne poškodbe. Ko gre za telesne poškodbe, pa nastane razlog za zdravljenje v bolnišnicah in za povračilo stroškov.
Zdaj predlagate enormno povišanje obveznega zavarovanja. Kolikšno naj bi bilo po vašem?
Kaluža: Mi ne predlagamo nobenega povišanja zavarovanja, mi opozarjamo na posledice, ki se bodo odrazile na višjih zavarovalnih premijah, v primeru, če pride do uveljavitve teh predlaganih sprememb. Zavarovalnice trdimo, da imamo že obstoječi sitem, ki dopušča urejanje tega vprašanja povračila stroškov za zdravljenje, vendar ne tako šokantno in vsekakor postopno. Predlagali smo sporazumno ureditev zadeve.
Vaš komentar?
Toth: Naš komentar je preprost. Tu enostavno ne more biti nekega postopnega prehoda. Lahko pa se še vedno pogovarjamo z zavarovalnim združenjem oziroma z zavarovalnico o načinu izvedbe. Vendar opozarjam, da je to evropska praksa. Povsod je tako, da je to tveganje pokrito v avtomobilskem zavarovanju in ga krije pač posebno zavarovanje, ne pa zdravstveno.
Na koncu koncev ga krijemo seveda vozniki, kajne?
Kaluža: Tako je.
Toth: V tem primeru vozniki, sicer pa - če je to riziko zdravstvenega zavarovanja - vsi, tudi tisti, ki ne vozimo. Mislim, da je to bolj pošteno.
