Zdravstveno ministrstvo o darovanju organov 'na novo'

Organi mrtvecev so neuporabni in ljudem je potrebno razložit, kako, predvsem pa kdaj in v katerih primerih lahko postaneš darovalec. Sam sem krvodajalec, bil bi tudi darovalec organov, vendar pa sem zaradi zelo slabih izkušenj v našem zdravstvu, predvsem zaradi klientelizma, proti temu. Mislim da je tako velik negativni odziv glede darovanja, predvsem zaradi stanja v našem zdravstvu, ki so si pa ga zakuhali sami. Od Eurotransplanta v Sloveniji pa bi pričakoval, da podrobno pojasnijo sistem delovanja, predvsem pa kako delujejo baze darovalcev, prosilcev in prostih organov. Mislim da je zelo velik del krivice na njihovi strani, ker ne znajo informirati ljudi oz. jim ni kaj veliko mar za to. Bolj se jim dopadejo razna strokovna srečanja naokrog in seminarji, doma pa narediti sistem, kjer bodo vse državljane spremenili v rezervne dele.

"Darovanje organov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika. Izvejo lahko le to, ali je bil organ presajen. Tudi tukaj obstajajo meje, sicer pa sprejemniki marsikaj vedo o darovalcih, preko ti. 'celičnega spomina' organa, izraz ni najbolj posrečen, gre dejansko za spominski odtis na duhovnem nivoju organa, zato anonimnost odpade. Ker prejeti organ, vedno vpliva na sprejemnika, tudi psihološko, včasih pozitivno, včasih negativno, kar lahko vodi celo v enako smrt, kot jo je doživel primarni lastnik organa. V takih primerih je potrebno oznako anonimnosti, čeprav sprejemnik že ve veliko, umakniti, ker, logično, sprejemniku s psihološkimi težavami, katerih vir je prejeti organ, ne moremo pomagati, če ne poznamo življenja 'darovalca'. Ne le iz bološkega vidika, tudi iz duševnega, oz. psihološkega vidika, ni primerno jemati določenim ljudem, tudi otrokom, organov. To so vsi zločinci proti človeku, samomorilci, kakorkoli duševno bolni ali prizadeti, ter vsi, ki so v življenju doživeli težko travmo. Torej to, duševno plat in posledice, transplantacijska medicina zanemarja. Saj praktično ni spremenika, ki ne bi trpel, takih ali drugačnih posledic po tej plati. _JuNioR_="še vedno pa nisem slišal NITI ENEGA utemeljenega(!) razloga proti." Jih je več kot dovolj. Večina zdevo razume napak, niti ne razume, kdaj je kdo dejansko mrtev, in kako medicina, odnosno transplantacijska medicina definira smrt. Treba je ločiti med 'darovanje' dvojnih in enojnih organov, ker narava odvzema ni enaka, ali pač, deloma, v prvem primeru človek lahko živi naprej, v drugem žal nemore, in v drugem primeru je treba odvzeti žive organe, drugače so neuporabni, še živemu človeku, NE pa mrtvemu človeku. Tukaj se zatakne, kdaj je nekdo mrtev. Transplantacijska medicina šteje možgansko mrtve osebe za umrle. Tako jih označuje od zadnje polo, vice 20. stoletja, da bi umirajočim ljudem lahko odvzeli žive organe. Ampak človek po možganski smrti ni mrtev, temveč kar 97-odstotno živ. Ugotovitev, da so možgani ali katerikoli drug organ, prenehali delovati, še ne pomeni, da je prizadeti organ uničen, še veliko manj pa, da je znamenje smrti tistega človeka. Ko postane bolnik potencialni darovalec organov, se miselnost medicinskega osebja spremeni in vse poteka hitreje. Ne obravnavajo ga več kot bolnika potrebnega zdravljenja in skrbi, temveč le še kot truplo z utripajočim srcem. Greinertova je kirurga, ki jue odvzel njenemu sinu organe, vprašala 'Zakaj ne poveste javnosti vsega o darovanju organov?'. Takole je odgovoril: 'Če bi javnosti razkrili vse, ne bi dobili nobenih organov več'. V Auri je zanimiv članek na to temo, "Pri darovanju organov so javnosti zamolčane bistvene stvari", po knjigi Renate Greinert, Rdeča zanka. Dobro je vedeti, da vas ne bodo, ne bi bili prvi, prinesli okrog. Mnogi, med njimi veliko staršev, so tako odločitev, ki so jo, zavedeni, od za to ustrezno izšolanih zdravnikov, v najmanj primernem času, sprejeto, obžalovali. Ne pozabite na resnične zgodbe, ki jih pripovedujejo prejemniki organov. Preberite kakšno knjigo osebe, ki pozna to zadevo z druge strani, eden takih je naš rojak Matej Rak, ter njegova kniga Prehod duš, kjer piše tudi o tem.

Zdravstveno ministrstvo o darovanju organov 'na novo' ali kakom postati, proti svoji volji 'kontejner' za rezervne dele. Nihče ne vidi bistva, ki je namenoma skrito očem, pa vendar ne. Res je, da gre za odvzem, ne za darovanje, neredno se v glede zakonom zatakne pri definicijah, ki so neredko namenoma spreobrnjene, v določene interese seveda. Vsi smatrate, kot da organe jemljejo po smrti, v pravem pomenu definicije, žal temu ni tako, organe jemljejo živim ljudem, pri čemer, pazite, tukaj ne govorimo o parnih organih, temveč o enojnih organih, vsled česa je definicija smrti v transplantacijski medicini drugačna, nesmiselna. Organov po smrti, v pravem pomenu, ni mogoče jemati, ker so neuporabni, mrtvi. Organ mora biti živ, in tukaj se začnejo vsi zapleti in temna plat transplantacijske medicine. Dejstvo, je da bi nekateri lahko okrevali, pa jim, zaradi drugačene miselnosti transplantacijske medicine, te možnosti ne dajo, je nimajo, svojci pa so zavedeni. Ko postane bolnik potencialni darovalec organov, se miselnost medicinskega osebja spremeni in vse poteka hitreje. Ne obravnavajo ga več kot bolnika potrebnega zdravljenja in skrbi, temveč le še kot truplo z utripajočim srcem. Greinertova je kirurga, ki jue odvzel njenemu sinu organe, vprašala 'Zakaj ne poveste javsnoti vsega o darovanju organov?'. Takole je odgovoril: 'Če bi javnosti razkrili vse, ne bi dobili nobenih organov več'. Transplantacijska medicina degradira "darovalca" v objekt reciklaže, sprejemalca pa v "človeka iz lego kock", ki ga je mogoče predelovati in dodelovati. Da o ignoriranju duhovne plati človeka ne govorimo, in o posledicah seveda. Nevarnost takega zakona je v tem, da potencialni 'darovalci', četudi otroci, ne bodo imeli, v določenih okoliščinah, možnosti okrevanja, čeprav jim ta pravica pripada. Nevednost in nerazgledanost svojcev, je pa druga pesem, ker jih mogoče zlahka pregovoriti (zmanipulirati), saj so zdravniki temu ustrezno tudi šolani, kajpak. Ni vse tako lepo, kot je videti. Naj vas ne zavedejo. Krivo žigosanje (žrtev, pacientov) v določene interese. Mnogim, staršem, je bilo žal, krivijo sebe, itd. Vm68="Pri pokojnem darovalcu dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t. j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika." Tukaj gre za vprašljivost definicije smrti, ki je tukaj prirejena, izkrivljena v določene interese. Transplantacijska medicina šteje možgansko mrtve osebe za umrle. Tako jih označuje od zadnje polovice 20. stoletja, da bi umirajočim ljudem lahko odvzeli žive organe. Ampak človek po možganski smrti ni mrtev, temveč kar 97-odstotno živ. Ugotovitev, da so možgani ali katerikoli drug organ, prenehali delovati, še ne pomeni, da je prizadeti organ uničen, še veliko manj pa, da je znamenje smrti tistega človeka.

elan5 25.03.2010, 21:11 ".... A ti kaj razložim o transplantaciji ledvice? A ti kaj razložim o evrotransplantu? ... veš poznam te ljudi, ki to delajo...." NO ELAN5, PA RAZLOŽI. POVEJ. Do sedaj še nisi postregel z nobenim podatkom, nobenim imenom. Povej, kdo so ti ljudje. Predstavi nam jih. Kako to počnejo? Povej kaj o sebi? Daj besedam pomen. Nobenih strokovnjakov nisem omenjal, po nobenem nisem pljuval. Bedak pa je tisti, ki pusti, da ravnajo z njim (živim ali mrtvim) kot s številko. Še če je prost stol pri mizi, se spodobi, da vprašaš za dovoljenje. Kaj šele za ledvico, srce, oko... Po tvoji logiki bi lahko država rekla tudi takole. Vse vloge na banki bodo v lasti države, če izrecno ne boste ugovarjali. Ni isto, ampak bog mi pomagaj, pri taki sveti preproščini. Še enkrat (tebi ni pomoči) nisem proti darovanju. Gotovo gre tudi za plemenite cilje. Dokler je prostovoljno. Pri obvezni oddaji organov pa je plemenitosti konec. Ti Elan5, pa tipkovnico v roke in povej svetu svojo zgodbo. Z zanimanjem jo bom prebral. Pa lepo se imej.

Kaj bi hodili gledat, če je UKC, Slovenija v malem.

siva_kučma- ja pa glih v ponedeljek grem v UKC Ljubljana. Na kontrolo. A ti povem kake izvide bom imel? A ti kaj razložim o transplantaciji ledvice? A ti kaj razložim o evrotransplantu? Ja ogenj ja, jaz veš poznam te ljudi, ki to delajo. Že kar dosti let. In vem kako se to dela. Hvala bogu, da imamo v Slo. to tak porihtano. Potem pa eden tak kot si ti vidi ne vem kake zarote. Pa imaš te vrhunske strokovnjake za največje zgube. Ti idi malo vUKC pogledat, pa se kaj nauči, da ne boš bedarij pisal tu gor.

Ničesar v naši deželi niso zlorabili, pa tudi naših organov ne bodo.. heh

elan5 25.03.2010, 19:39 Poglej, poglej, kakšna jeza. Najbrž si ti organe štel. Pomislil bi, da je morda Danica tvoja šefica. Sem uganil?! Praviš da nič ne vem. Če ti tako praviš. Jaz samo nekaj vem. Da ta način ni pravi. Da je pred leti ta gospa začela precej bolj milo. Sedaj pa bi kar celo Slovenijo spremenila v rezervne dele, kot je to eden mojih sogovornikov slikovito opisal. Če je kaj na svetu mus, je umreti. In nič drugega. In to se bo očitno spravilo v denar. Drugega menda ni več ostalo. Če pa hočeš kaj zvedeti o tej ustanovi pa pojdi v UKC Ljubljana. Boš zvedel to in ono. Pa saj verjetno veš. Drugače ne bi bilo takega ognja. pozdrav

Siva_kučma- ne nič ne veš. Pojma nimaš. Slovenija dobi od evrotransplanta več organov, kot jih sama tja da. Veš pač poznam to stvar. A veš kako se piše koordinator presajanja? A veš koliko ledvic na leto se presadi v Slo? A veš koliko je presajenih ledvic v vseh letih v Lj.? A veš katere so članice evrotran.?

elan5 25.03.2010, 18:26 Moj dragi Elan5. Pa bo le tako, da veš ti malo manj, ali pa skoraj nič. Slovenija je del t.i. Eurtransplanta. In njim mora ponuditi najprej organe, če tam ni povpraševanja, ali pa če so ravno na vrsti, lahko ta organ uporabijo sicer pa gre drugam. Veš nič ni tako, kot je videti na prvi pogled. Zato pa sem siva_kucma. Veliko elana ti želim.

siva_kučma-pišeš,ampak pojma nimaš kaj. Ker se na to sploh nič ne spoznaš. Da morajo prvo organe ponudit na trg (kakšen trg) šele potem jih lahko uporabijo doma. Kako si lahko kaj takega zmisliš? Povej mi kako. Pa tu gor zavajaš še druge ljudi.

siva_kučma-pišeš,ampak pojma nimaš kaj. Ker se na to sploh nič ne spoznaš. Da morajo prvo organe ponudit na trg (kakšen trg) šele potem jih lahko uporabijo doma. Kako si lahko kaj takega zmisliš? Povej mi kako. Pa tu gor zavajaš še druge ljudi.

Ko sem živ, imam samo jaz pravico odločati, kaj se bo zgodilo z mojim telesom in z mojimi organi po smrti. Ko bom mrtev, pa bodo lahko o mojem telesu in o morebitnem darovanju odločali še svojci. Pričakujem seveda, da bodo svojci spoštovali mojo voljo. Država in razni zakoni se nimajo kaj vtikati v moje osebne odločitve. Kot se mi ni treba komurkoli izrekati o moji veroizpovedi, strankarski pripadnosti... se mi ni treba izrekati ali hočem biti darovalec. Nočem, da me bojo kar avtomatsko tretirali kot darovalca, če se nisem izrekel. Če jim primankuje organov, naj jih pač pridobijo. Če je problem birokracija, naj jo poenostavijo. Kar vseh, ki se niso izrekli o darovanju organov, ni treba metati v isti koš. Če bo tak ali podoben zakon sprejet, kjer te ne bodo nič vprašali, ali kjer se boš nujno npr. pri 18 letih moral odločiti za da ali za ne, ne bomo govorili o darovanju organov, ampak o odvzemu organov. Torej, če govorimo o darovanju organov, naj se vsak odloči, ko se bo hotel, če se bo hotel in najpomembneje, naj se odloči vsak sam. Ne pa z zakonom in ne z večino. O svojem telesu, naj se odloča vsak človek sam, pa tudi če so vsi drugi za obvezni odvzem organov.

po moji smrti lahko vse porabijo

Upam, da ne bom dobil možganov od kakega politika, saj bom imel pol glave prazne.

Titus01 25.03.2010, 16:55-2 "Obenem pa ta sistem nikomur ne krati pravic: Kdor noče biti darovalec, mora obvestiti pristojni organ. Domneva je obrnjena, to je vse." To je vse? Ne, ni! Nedotakljivost človeškega telesa in dostojanstva je osnova pravica v vsaki pravni državi!! Z uzakonjenjem tega predloga bi sama država negirala osnovne človeške pravice državljanov!!! Če se že kdo hoče "podariti" za rezervne dele raznim MedicoParts d.o.o., potem se naj sam potrudi obvestiti pristojni organ!

Država nas ne ceni v času našega življenja in zdaj bi rada ,da tudi po smrti manipulira z nami.Nisem proti darovanju samo ne na tak način,kar avtomatsko kakor jim paše to pa ne...

To je dejansko dober sistem, ker darovalcev kronično primanjkuje. Veliko ljudi ni darovalcev enostavno zato, ker se ne spomnijo na to ali pa so preleni, da bi se javili. Obenem pa ta sistem nikomur ne krati pravic: Kdor noče biti darovalec, mora obvestiti pristojni organ. Domneva je obrnjena, to je vse.

KOMENTAR: "Kar 30 odstotkov bolnikov med čakanjem na presaditev umre. (Foto: Reuters)..." Sedaj morda res umre 30 procentov med čakanjem. Vendar povejte tudi to, da Slovenec ne more darovati Slovencu, ampak morajo njegove organe najprej ponuditi na trg organov in šele potem, če ni nobene potrebe lahko uporabijo darovani organ pri nas. ČE BO SPREJETO, KAR SI JE ZAMISLILA DIREKTORICA DANICA AVSEC LETONJA, SE BO SMRTNOST OSTALIH (npr. ponesrečencev pri nesrečah z motorjem ipd.) POVEČALA ZA VSAJ TOLIKO. Že leta se ustvarja lažna klima o pripravljenosti Slovencev za darovanje. Iz trte zvito, kar lepo dokazuje tudi ta predlog. Posledica pa bo ta, če boš zavrnil darovanje, se pazi, če boš kdaj na operacijski mizi. Nisem proti darovanju. Kdor nima pomislekov in osebnih zadržkov naj daruje. Vendar samo tisti, ki to želi. Sicer bo zame to samo legalizacija trgovine z organi. Zdravniki pa sodobni Frankenštajni. In hipotetično ugibanje. 1. v prometni nesreči vaša hčerka ali sin teško poškodovan 2. zdravnik ki jo bo operiral nujno potrebuje stanovanje 3. politik ima znanca, ki ima denar, nima pa ledvice Varujte se Danice Avsec Letonja. Po svoje je to razvidno tudi iz komentarja objavljenega na POP-u 14.1.2008. "...Po izkušnjah direktorice zavoda Danice Avsec Letonje so se odklonitve običajno dogajale zaradi nezadovoljstva svojcev z zdravstvenimi delavci ali pa v primeru zelo "klanskih", zaprtih družin.Lani so zabeležili močno povečanje števila odklonitev, saj so kar v 33 odstotkih prošenj za darovanje organov mrtvih doživeli zavrnitev svojcev. Očitno bo treba najti drugačen način pristopa k ljudem, je dejala Avsec Letonja." NAJ SE VSAK ODLOČA SAM, TAKO ALI DRUGAČE. VSE DRUGO JE MESARSTVO. S spoštovanjem.

To je hud napad na človekovo dostojanstvo in pravico odločanja o lastnem telesu(pač truplu, OK). Da ne omenjamo koliko bo tu možnih zlorab, sumnivih odkllapljanj od naprav, kako bodo "pomebneži" v še večji prednosti itn NAJ SI NE DRZNEJO!! Živi totalitarizem!!!!