Na Malem vrhu v občini Žirovnica je včeraj popoldne planinko ugriznil modras. O dogodku so bile interventne službe obveščene okoli 16. ure. Radovljiški gorski reševalci so poškodovanki na kraju nudili prvo pomoč, nato pa jo je dežurna ekipa Gorske reševalne službe Brnik s helikopterjem prepeljala v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Vodja centra za toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana Miran Brvar je danes za POP TV pojasnil, da je stanje bolnice za zdaj v redu. "Ima otečeno celo desno spodnjo okončino, drugih znakov zastrupitve pa ni. Včeraj je prejela protistrup, danes še en odmerek. Mislim, da je pomagal," je povedal in dodal, da obstaja možnost, da bo bolnica iz bolnišnice odpuščena že danes.
Letos so v UKC Ljubljana obravnavali že osem primerov ugriza kače, v treh primerih je šlo za ugriz modrasa. To je druga bolnica letos, ki je prejela protistrup, en bolnik pa ga ni potreboval. Po besedah Brvarja o uporabi protistrupa odločajo glede na potek simptomov: "Če se oteklina širi preko sklepov, protistrup praviloma damo. Pri manjših oteklinah, kjer je bilo vbrizganega manj strupa, protistrup včasih ni potreben."
Letos so protistrup uporabili tudi pri enem otroku, medtem ko drugi otrok z območja Krasa protistrupa ni potreboval. Zdravniki bolnike po ugrizu natančno opazujejo, saj se stanje lahko spreminja.

Ob ugrizu kače se najprej pojavi bolečina, nato sta pogosto vidni dve manjši vbodni ranici v razmaku približno enega centimetra. Sledi oteklina, ki se širi po okončini navzgor, koža se lahko obarva rdeče-modro, otečejo tudi lokalne bezgavke. Kasneje se lahko pojavijo splošni znaki zastrupitve, kot so slabost, bruhanje, oslabelost, omotica, izguba zavesti in težko dihanje, v hujših primerih pa tudi motnje strjevanja krvi in težave s požiranjem.
Kot poudarja Brvar, je pri prvi pomoči ključno mirovanje in hiter klic na pomoč. Priporočljivo je odstraniti zapestnice, ure in druge tesne predmete, saj okončina lahko močno oteče. Rano je treba očistiti in mirno počakati na strokovno pomoč. Ne priporočajo izsesavanja rane, vezanja, vžiganja ali nameščanja preveze nad ugrizom, saj lahko takšni ukrepi stanje še poslabšajo. Če bi poškodovani po ugrizu dalj časa hodil, bi se oteklina in rana še povečali.










































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.