Manj čakanja na ortopedske operacije, boljši dostop do osebnega zdravnika, ginekologa, pedopsihiatra, bolj dostopna fizioterapija, boljša zdravstvena oskrba v domovih za starejše. Takšni naj bi bili učinki nove uredbe o financiranju zdravstvenih storitev, ki je začela veljati danes.
Denar in zmogljivosti usmerjamo tja, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo, je ob tem dejal minister za zdravje Tadej Ostrc, ki so ga gostili v oddaji 24UR ZVEČER.
16.000 zavarovancev naj bi z novo uredbo prišlo prej do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. Kako? "S spremembo uredbe, ki je bila sprejeta aprila lestos, smo dosegli širitev zmogljivosti tako na primarni ravni – za ambulante družinske medicine, ginekologe, fizioterapijo in pedopsihiatrijo, poleg tega pa tudi za diagnostiko – dodatnih 3500 preiskav z magnetno resonanco, PET/CT preiskave 1782 za onkološke bolnike ... Ta da v bistvu primar in sekundar," pojasnjuje minister.
A kako je to zdaj možno, prej pa ni bilo? Ostrc odgovarja, da sistematično spremljajo, kako se porablja denar znotraj zdravstvene blagajne. "Smo zaznali, da je realizacija nekoliko nižja od pričakovane in smo ta denar potem usmerili recimo v ortopedske operacije."
Se pravi, bodo zdaj odpravili omejitev števila denimo ortopedskih operacij, ki jih lahko opravijo zasebniki koncesionarji – kar je sprejela vlada Roberta Goloba? Je to 'ključ'? "Pogledali smo realizacijo pri otropedskih operacijah in v letošnjem letu je bilo opravljenih več kot 1000 operacij manj kot v letu 2025. Poleg tega se je čakalna doba povečala za 633 ljudi. In smo se na podlagi teh podatkov odločili, da postavimo sistem, ki je enak za vse izvajalce v javni mreži, da lahko delajo operacije, ne glede na omejitve," pravi minister za zdravje.
Koliko konkretno pa naj bi se sedaj skrajšale čakalne dobe? Ostrc odgovarja, da je to težko predvidevati, a po njihovem za vsaj 700 dodatnih operacij kolka, kolena in ostalih. "To je težko povedati, ker ne vemo, koliko ljudi pri posameznem izvajalcu čaka. V vsakem primeru bomo pa opravili analizo in potem videli, kakšne učinke je prinesla ta sprememba."
Prejšnja vlada je omejila delo koncesionarjev z argumentom, da je treba ustaviti odtok denarja iz javnih zdravstvenih ustanov, ki morajo na koncu poskrbeti za vse težje primere, k zasebnikom, kjer opravljajo lažje in bolj donosne storitve. Ali ne bo uredba zdaj prizadela prav javne bolnišnice in zdravstvene ustanove? Bodo te na slabšem? "V bistvu izenačujemo vse izvajalce v javni zdravstveni mreži, in tako je tudi prav. Dejstvo pa je, da če imamo kapacitete in denar, je odgovorno od ministrstva, da zagotovi, če ljudje čakajo v čakalnih vrstah," pravi minister.
Minister za zdravje je danes napovedal tudi ustanovitev posebnega sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok. Ta naj bi zajel tudi otroke, ki jih sklad za zdravljenje redkih bolezni, sprejet v času prejšnje vlade, ne zajema.
Trenutno je najbolj aktualen primer dečka Tea Slodnjaka, ki trpi za redko Duchennovo mišično distrofijo, in čigar družina mora zbirati denar za napredno gensko terapijo. "Trenutno smo na 1.150.000 evrih, se pravi skoraj na polovici," pravi Teov oče David Slodnjak.
Kaj bi zanje torej pomenila ustanovitev sklada, ki bi lahko zagotovil manjkajoči denar? "Zelo težko je to opisati z besedami. To bi bilo eno veliko breme, ki bi prešlo z nas staršem, ki imamo otroke z redkimi genetskimi boleznimi ... Bili bi zelo zelo veseli, kajti ta sredstva je čedalje težje zbirati," pravi Teov oče.
Za Tea je seveda ključen čas. Do kdaj bi moral prejeti novo zdravilo, da bi še bilo učinkovito? David Slodnjak pojasnjuje, da v čim krajšem času. "Po neki statistiki bolezen po osmem letu napreduje hitreje. Zato čimprej – da v ZDA pride v čimboljšem fizičnem stanju, da bo zdravilo bolje učinkovalo."
Minister Ostrc je danes sicer dejal, da o tem, ali bo nek otrok ozdravel, ne sme odločati denar. Kakšna je torej časovnica, kdaj lahko Teo računa na pomoč države? "Mi smo danes v državnem zboru opravili prvi krog koalicijskega usklajevanja, ko bo zakon pripravljen pa ga bomo po najhitrejšem možnem postopku sprejeli. Država mora poskrbeti za takšne primere," odgovarja.
Celoten pogovor je na voljo v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.