Primarna raven zdravstvenega varstva ima pomembno vlogo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja za bolezni, pri zmanjševanju neenakosti v zdravju in je ključna za enostaven in hiter dostop do najširšega možnega nabora storitev ter kontinuirane obravnave pacienta čim bližje doma, navajajo na ministrstvu.

Zato so imenovali delovno skupino za sprejem strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, v pripravo katere so bili vključeni številni domači in mednarodni deležniki. Glavni cilj je bil izboljšanje dostopnosti, integrirane, koordinirane, kontinuirane in celostne zdravstvene obravnave, usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo, so poudarili.

Predlog strategije med drugim predvideva posodobitev mreže izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Med predvidenimi ukrepi je med drugim vzpostavitev ambulant specializantov družinske medicine in podeželskih ambulant ter okrepitev sodelovanja zdravstvenih domov in zasebnih izvajalcev s koncesijo z namenom zagotovitve boljšega dostopa do nekaterih storitev, denimo preventivnih storitev in nujne medicinske pomoči.

Predlog strategije prav tako predvideva razširitev ekip v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov, pa tudi v patronažnem varstvu in zobozdravstvu. Predvidena je vključitev novih zdravstvenih sodelavcev, denimo farmacevtskih svetovalcev, kliničnih dietetikov in drugih.

Načrtuje se tudi okrepitev sodelovanja z nezdravstvenimi sodelavci – socialnimi delavci in delavci v izobraževalnem sistemu ter z nevladnimi organizacijami.

Posodobitev glavarinskih količnikov

Predvidena je tudi vzpostavitev sistema učinkovitih mehanizmov sodelovanja med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti. Med ukrepi predlog strategije navaja vzpostavitev rednih strokovno-izobraževalnih posvetovanj med ravnmi zdravstvenega sistema in različnimi poklicnimi skupinami, vzpostavitev formalnega obveščanja in posvetovanja med ravnmi zdravstvenega varstva o skupnih bolnikih, kjer komunikacija poteka v obeh smereh, z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in nadgradnjo delovanja e-posveta.

Predvideno je oblikovanje interdisciplinarnih skupin, ki obravnavajo zahtevne primere prek videokonferenc, ter omogočanje vključevanja specialistov s sekundarne in terciarne ravni v delo na primarni ravni zdravstvenega varstva in obratno, na primer omogočanje dela ginekologom na več ravneh zdravstva.

Predvidena je sprememba pravno-organizacijske oblike javnih zdravstvenih zavodov za omogočanja večje avtonomije na področju organizacije dela, poslovanja, vodenja kadrovske politike in nagrajevanja zaposlenih.

Strategija med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika.

Načrtovana je tudi uvedba kroženja zdravnikov specializantov drugih strok in obveznega sekundariata na primarni ravni, pa tudi vzpostavitev in zagotovitev sistemskega financiranja nacionalno sprejetih kliničnih specializacij za psihologe, logopede, diplomirane medicinske sestre in farmacevte.

Za izboljšanje pogojev dela zaposlenih na primarni ravni pa je med drugim predvidena uvedba variabilnega dela plač s ciljem kakovostne in varne obravnave bolnikov, zagotovitve enakega dostopa in obravnave vseh skupin bolnikov ter omogočanje večje fleksibilnosti zaposlovanja, na primer s prilagodljivostjo delovnega časa in zaposlitvami za krajši delovni čas.