Slovenija

Zdravstvo na primarni ravni do 2031: podeželske ambulante, e-posvet in variabilne plače

Ljubljana, 02. 02. 2024 07.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Zainteresirana javnost lahko predloge odda do vključno 1. marca. Predlog med drugim predvideva ukrepe, kot so širitev ekip ambulant, pa tudi uvedba variabilnega dela plač zaposlenih na primarni ravni.

Primarna raven zdravstvenega varstva ima pomembno vlogo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja za bolezni, pri zmanjševanju neenakosti v zdravju in je ključna za enostaven in hiter dostop do najširšega možnega nabora storitev ter kontinuirane obravnave pacienta čim bližje doma, navajajo na ministrstvu.

Zato so imenovali delovno skupino za sprejem strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, v pripravo katere so bili vključeni številni domači in mednarodni deležniki. Glavni cilj je bil izboljšanje dostopnosti, integrirane, koordinirane, kontinuirane in celostne zdravstvene obravnave, usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo, so poudarili.

Strategija med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika.
Strategija med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika. FOTO: Bobo

Predlog strategije med drugim predvideva posodobitev mreže izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Med predvidenimi ukrepi je med drugim vzpostavitev ambulant specializantov družinske medicine in podeželskih ambulant ter okrepitev sodelovanja zdravstvenih domov in zasebnih izvajalcev s koncesijo z namenom zagotovitve boljšega dostopa do nekaterih storitev, denimo preventivnih storitev in nujne medicinske pomoči.

Predlog strategije prav tako predvideva razširitev ekip v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov, pa tudi v patronažnem varstvu in zobozdravstvu. Predvidena je vključitev novih zdravstvenih sodelavcev, denimo farmacevtskih svetovalcev, kliničnih dietetikov in drugih.

Načrtuje se tudi okrepitev sodelovanja z nezdravstvenimi sodelavci – socialnimi delavci in delavci v izobraževalnem sistemu ter z nevladnimi organizacijami.

Posodobitev glavarinskih količnikov

Predvidena je tudi vzpostavitev sistema učinkovitih mehanizmov sodelovanja med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti. Med ukrepi predlog strategije navaja vzpostavitev rednih strokovno-izobraževalnih posvetovanj med ravnmi zdravstvenega sistema in različnimi poklicnimi skupinami, vzpostavitev formalnega obveščanja in posvetovanja med ravnmi zdravstvenega varstva o skupnih bolnikih, kjer komunikacija poteka v obeh smereh, z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in nadgradnjo delovanja e-posveta.

Predvideno je oblikovanje interdisciplinarnih skupin, ki obravnavajo zahtevne primere prek videokonferenc, ter omogočanje vključevanja specialistov s sekundarne in terciarne ravni v delo na primarni ravni zdravstvenega varstva in obratno, na primer omogočanje dela ginekologom na več ravneh zdravstva.

Predvidena je sprememba pravno-organizacijske oblike javnih zdravstvenih zavodov za omogočanja večje avtonomije na področju organizacije dela, poslovanja, vodenja kadrovske politike in nagrajevanja zaposlenih.

Strategija med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika.

Načrtovana je tudi uvedba kroženja zdravnikov specializantov drugih strok in obveznega sekundariata na primarni ravni, pa tudi vzpostavitev in zagotovitev sistemskega financiranja nacionalno sprejetih kliničnih specializacij za psihologe, logopede, diplomirane medicinske sestre in farmacevte.

Za izboljšanje pogojev dela zaposlenih na primarni ravni pa je med drugim predvidena uvedba variabilnega dela plač s ciljem kakovostne in varne obravnave bolnikov, zagotovitve enakega dostopa in obravnave vseh skupin bolnikov ter omogočanje večje fleksibilnosti zaposlovanja, na primer s prilagodljivostjo delovnega časa in zaposlitvami za krajši delovni čas.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (54)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

slovenka62
02. 02. 2024 14.41
+2
Vse je na ravni reci in piši 1990.
Oknaj 4
02. 02. 2024 14.31
+3
Resetirat komplet oblast na vseh nivojih in začeti znova . To kar sedaj vodi javne službe je kot pajčevina ,kot labirint in ne more nihče na nikoger pokazati s prstom tudi če se ve da krade ali pa samo prireja dokumente kako do denarja po nekem daypasu
Dr.Rugelj
02. 02. 2024 14.02
+3
In zaradi teh pijavk bodo vsem zdravstvenim delavcem spreminjali pogodbe in uvajali variabilni del plač ?...variabila je le za zdravnike - 20% garantirane plače - vse ostalo pa po učinku in obravnavanih primerih !!!..
zmerni pesimist
02. 02. 2024 13.27
+11
V vse kar se ta vlada vtakne se spremeni v PEPEL
Tomvojo
02. 02. 2024 13.20
+4
Vse manjše , kao podeželjske ambulante pod okrilje občine pa bo hitro vse urejeno, aja, pa še par fikusov iz občine ven zmetat
brabusednet
02. 02. 2024 12.41
+4
Pustite golobarji nesposobni zdravstvo in odstopite.Vse se podre v kaj se vtaknete.Obljubljate lažete zavajate kradete i.t.d.
JK123
02. 02. 2024 13.38
+2
A ni fajn, če sami proti sebi štrajkajo? Saj ti, ki zdaj štrajkajo, so večinoma volili levo. Desno volimo proletarci.
prince of persia
02. 02. 2024 12.30
+5
Pravljičarji. Tem še Andersen ni raven.
brabusednet
02. 02. 2024 12.30
+3
Golobarji,kot so nesposobni bolje,da reformo pustijo pri miru.Vsega česar se lotijo gre vse na slabše.Najprej naj plenilsko stranko naženejo iz vlade in zdravstva to je prvi pogoj.
Maribor?an 1
02. 02. 2024 12.26
+9
Čisto enostavno. Zapreš 120 občin in iz teh objektov ki niso rentabilno ampak delajo trenutno samo zgubo narediš javno zdravstvo.....
Razumnež
02. 02. 2024 11.37
+1
Samo pripravljenost nehajte plačevat, pa je.... Vsak naj dobi, kolikor pač oddela. A ni to nekaj popolno enostavnega in logičnega?
defodil
02. 02. 2024 11.46
+3
seveda, samo brez pripravljenosti lahko številne ustanove zaprejo, kadra je pa toliko, da se lahko dela 8h:)
optimist11
02. 02. 2024 12.20
+3
Pripravljenost na domu je cca. 10% normalne ure v gospodarstvu. Če bi se tako plačevalo v zdravstvu ne bi bilo nič hudega. Mislim, da v kompet zdravstvu potrebno na novo urediti razmerja. Primer: uni.dipl.ing. v laboratoriju 1400,00 EUR plače. Kaj lahko doktor naredi če ne dobi krvnih analiz za določitev nadaljnega zdravljenja. In v teh laboratorijih so zaposleni še z višjimi izobrazbami. Isto velja za sestre, ....
Janko90
02. 02. 2024 13.20
+2
Problem pripravljenosti je, da se za nekatere stvari delavca ne splača plačevati za 24 ur v službi, torej da je tam fizično prisoten. Če določenega človeka oz. kader rabiš enkrat na teden sredi noči, se ti ne splača meti dežurnega mesta vsak dan, ampak je bolje da delavcu plačaš stalno pripravljenost in ga od doma pokličeš samo, če ga potrebuješ. Da se mora pripravljenost na domu plačevati je seveda samoumevno, saj nihče ne bo hodil od doma v službo sredi noči zastonj. Tudi delodajalec je v prekršku, če vas izven delovnega časa kliče na privat številko, saj je to po definiciji mobing.
Caseino123
02. 02. 2024 11.28
+6
Pa gorski zdravniki....#butale
JK123
02. 02. 2024 13.39
+2
kick.your-ass
02. 02. 2024 11.18
-2
Vazno da imamo sodobno avtocesto. ;)
alicante123
02. 02. 2024 10.56
+8
Saj so tudi za leto 2000 rekli, da bomo imeli leteče avtomobile in robote, ki bodo delali namesto nas in da bomo na počitnice hodili na Mars.
NINANANA68
02. 02. 2024 10.56
+11
Če bo tako kot pri dr. Gruberju....isti dan na MR...hehe....pa ded ima star avto, svojega stanovanja nima, dnarja tud ne...le zakaj se po njemu ne zgladujejo naši zdravniki, ko se tk radi primerjajo z Avstrici :)
kick.your-ass
02. 02. 2024 11.19
+6
Nasi se primerjajo s tujci samo tam kjer je treba vzeti
defodil
02. 02. 2024 11.49
+6
Ali pa dr. House, ki ima takoj MR, pa še operirajo lahko kar njegovi pomočniki, ki imajo očitno več specializacij.
Julijann
02. 02. 2024 12.27
+2
Al pa dr Martin . Pri njemu se tudi ne čaka 10 mesecev ko nekoga pošlje na pregled. En teden in ima izvide.
smajser1
02. 02. 2024 10.53
+4
1 mesec do specialista....
Caseino123
02. 02. 2024 11.28
+9
231koak
02. 02. 2024 10.49
+3
Sanje so dovoljene. Samo te rajši sanjam privat mega jahto pa se kako letalo za 30 mio polek
man1983
02. 02. 2024 10.42
+4
30 dni do specialista???
a res je
02. 02. 2024 10.34
+8
Lahko napišete cele skladovnice knjig kako bi naj bilo ampak bistveno je kako je v praksi.
medusa
02. 02. 2024 10.09
+9
Sanja sv o koruzi...
123soba
02. 02. 2024 09.47
+22
Kolk skupin še rabte. Pejte v avstrijo in prekopirajte sistem. Amen...
slim386
02. 02. 2024 10.33
+14
Ne gre, ker v avstriji korupcija ni tako razraščena kot pri nas. Potem pa ne bo prostora za provizije pa to..
defodil
02. 02. 2024 11.51
+2
V razpravi so avstrijski kolegi povedali, da pacienti v Avstriji za obisk specialista ali bolnišnice ne potrebujejo napotnice družinskega zdravnika, ampak je dostop tudi neposreden. V državi tudi nimajo podatkov, koliko opredeljenih pacientov ima posamezen zdravnik, ta podatek ima le vsak zdravnik sam zase. Prav tako je tim družinskega zdravnika veliko manjši, povprečni avstrijski zdravnik nima zaposlene medicinske sestre, ampak bolj administrativnega sodelavca oz. pomoč. Ambulante so za paciente v povprečju odprte po 20 ur na teden, ob petkih se tako lahko zgodi, da ambulanta ne dela, saj je ostali čas zdravnika namenjen za administrativna in druga dela, ki jih opravlja sam. Tudi velik del laboratorijskih odvzemov in testov opravi zdravnik sam. Ali se bo na nekem območju odprla ambulanta ali ne, odloča avstrijska zdravniška zbornica in ne ministrstvo. Preventivni programi na primarni ravni niso tako razviti kot v Sloveniji. Prav tako za delo družinskega zdravnika doktor medicine ne potrebuje specializacije. V Avstriji tudi ne poznajo javnega plačnega sistema in s tem poveznih omejitev. Plača oz. prihodki zdravnika se tako lahko precej razlikujejo in najbolje plačani imajo lahko tudi do 10-krat višje prihodke.
defodil
02. 02. 2024 12.04
Tretjina mladih zdravnikov beži v Nemčijo in Švico Očitno pomanjkanje negovalnega osebja je krivo tudi za beg zdravnikov iz javnih bolnišnic. Na tisoč prebivalcev ima Avstrija le 10 medicinskih sester, prav toliko kot Slovenija. Delo zdravnikov zaradi pomanjkanja podpornega medicinskega kadra v bolnišnicah tako postaja neprivlačno, pravijo v zdravniški zbornici. Kar 26 odstotkov diplomantov medicine si po končanem (brezplačnem) študiju prvo službo poišče v tujini, zlasti v sosednji Nemčiji in Švici. Gradiščanski deželni glavar Hans Peter Doskozil se proti pomanjkanju zdravnikov že bori s povišanjem začetnih plač specialistov v državnih bolnišnicah na 140.000 evrov bruto letno.