Zdravstvo: 'Vsak zamujen korak bo bolj boleč'

Predsednik vlade Borut Pahor in minister za zdravje Dorjan Marušič sta predstavila predlog nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Srce tega paketa so teze zakonov o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so jih doslej na ministrstvu usklajevali s koalicijo, zdaj pa jih pošiljajo v javnost.

Pahor je ob tem dejal, da so spremembe na področju zdravstva pomembne, ker si ne predstavlja, kako bi lahko moderna Slovenija živela z rigidnim in zastarelim zdravstvenim sistemom. "Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020 je plod izredno trmastega ter aktivnega dela strokovnjakov zunaj in znotraj ministrstva,“ je dejal Pahor.

Minister Marušič je povedal, da so z iskanjem rešitev izgubili veliko časa, a da je treba postaviti prožen zdravstveni sistem. Pri tem so pomembne geografska, finančna in kakovostna dostopnost – torej močni regionalni centri znanja, finančna vzdržnost sistema ter zmožnost sistema, da sledi kakovosti in varnosti.

Pripravili so tudi tri predloge za spremembe na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister je opozoril, da so spremembe nujne, saj je že danes za okoli 90 milijonov evrov storitev, ki jih ne morejo kriti.

Kot eno izmed rešitev je minister navedel prenos celotnih sredstev iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi sicer zagotovili skoraj absolutno dostopnost državljanom do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob, vendar pa bi se na ta račun povečala prispevna stopnja za 2,4 odstotne točke, kar bi ogrozilo javno-finančno vzdržnost.

Drugi predlog je prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno v takem obsegu sredstev, kot jih zdaj namenjajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice. S tem bi se ohranila sedanja košarica zdravstvenih pravic, a bi tudi čakalne dobe ostale enake. Zato minister predlaga ustrezno redefinicijo košarice pravic.

Kot še eno možnost je navedel izločitev nekaterih pravic, ki za zdravje niso nujne, seveda če bi o njih v državi dosegli konsenz. Tako bi začeli s krčenjem najmanj pomembnih storitev. Marušič se v razpravo, kaj konkretno je v ponujenih košaricah, ki jih ima javnost v javni razpravi na izbiro, ni želel spuščati.

Ločitev javnega od zasebnega

Kot je povedal minister, je treba izboljšati učinkovitost upravljanja z javnimi sredstvi in poskrbeti, da interesi zasebnih izvajalcev ne bodo ogrozili ponudbe storitev iz košarice javnega zdravstva.

To nameravajo storiti z jasnejšo ločitvijo javnega in zasebnega. Po njegovih besedah je treba okrepiti javno zdravstvo in povečati dostopnost do javnega dela, tako bi bila tudi potreba po zdravstvenih storitvah pri zasebnikih odveč.

Z napovedanimi ukrepi nameravajo dati večjo avtonomijo upravam javnih zavodov za kadrovsko in finančno racionalizacijo. Na področju koncesij predlagajo uvedbo sistema akreditacij za pridobivanje koncesij. Ob tem bi uvedli stimulativne koncesije na geografsko oddaljenih območjih.

Nekoliko naj bi se spremenil tudi nadzor. Kot pravi Marušič, bo ministrstvo za zdravje imelo bistveno večje pristojnosti; v ta namen bo na ministrstvu ustanovljena nadzorna skupina.

Nadgradnja končana do konca leta?

"Z ekipo smo pripravili zelo kratke teze, upam, da razumljive državljanom. Pričakujem argumentirano razpravo,“ je dejal Marušič, ki je povedal, da se ne brani niti kritik. Dejal je, da so želeli opozoriti, da je zdravstveni sistem treba začeti spreminjati. "Odločili smo se za počasnejšo pot. Korak za korakom. Vsak korak, ki ga bomo zamudili, bo bolj boleč,“ je opozoril Marušič.

Tudi Pahor je poudaril, da gredo s to nadgradnjo v socialni dialog, pričakuje pa, da bodo z vsemi predlogi in kritikami zdravstveno reformo pod streho spravili še to leto. Dejal je, da bo v primeru, če se bomo krčevito oklepali starega, finančno nevzdržnega sistema, kratko potegnila večina. "Premožni ljudje se bodo znašli. Večina pa bo ostala brez dobre zdravstvene oskrbe,“ je dejal Pahor.

GZS dvomi v Marušičeve argumente

Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da se vlada z njimi kot socialnim partnerjem na strani delodajalcev ni posvetovala o rešitvah, preden je teze poslala v javno razpravo. "Povsem nedopustno je, da socialni partnerji nismo predhodno seznanjeni s predlaganimi spremembami, ki posegajo v naše pravice in materialne obveznosti." Po njihovem mnenju pridobivanje informacij iz medijev "zagotovo ni partnerska pot za doseganje končnega soglasja k tako pomembni tematiki, kot je nadgradnja zdravstvenega sistema in sprememba zdravstvene zakonodaje".

Dvomijo tudi v Marušičev argument, da "dvig prispevne stopnje ne bi pomenil obremenitve za delodajalce, pa tudi ne za večino delojemalcev, saj bi se jim kljub nekoliko nižjim neto plačam povečal razpoložljivi dohodek, saj jim ne bi bilo več treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja". “Dosedanje izkušnje delodajalcev kažejo, da je vsak podoben poseg v neto izplačilo plače privedel do velikega pritiska na rast plač s strani delojemalcev. Predvidevamo, da bo to pomenilo dodatno obremenitev delodajalca in s tem gospodarstva v celoti. V sedanjih razmerah predlagati dvig prispevne stopnje delojemalca je torej povsem neodgovorno," so zapisali.