'Na žalost bo treba z zakonom udariti po mizi, ker nekateri nimajo meja'

"Poslušam, da je v zdravstvu vse super, ko bo sprejet ta zakon, pa se bo vse sesulo," je uvodoma dejal Erik Brecelj, ki opozarja, da so ravno anomalije v zdravstvu pripeljale do tega, da je nov zakon potreben. "In to je zadnji vlak, bojim se, da je že odpeljal," je nadaljeval in poudaril, da v javnem zdravstvu dela na tisoče zdravnikov in medicinskih sester ter drugi kader, ki za svoje delo niso nagrajeni. 

Zasebni zdravstveni sistem, ki ga imamo v Sloveniji, je po njegovem mnenju slabo razvit in se v njem "ne cedita mleko in med". Sicer ocenjuje, da bi nekaj zdravnikov lahko odšlo, ne pa v takšnem obsegu, kot se zdaj napoveduje. 

Bojana Beović je poudarila, da je dovolj že, da bo iz javnega zdravstva odšlo nekaj sto zdravnikov. To bi na eni strani prizadelo majhne oddelke splošnih bolnišnic, kjer zadošča že, da odide en zdravnik, dejavnost pa tako ne bo več mogoča, na drugi strani pa bodo prizadete dejavnosti predvsem v terciarju, ki so po naravi dela take, da se del opravi v zasebnem sektorju. "Izrazit primer je plastična kirurgija, estetika ne bo nikoli del javnega zdravstva, smiselno pa je, da kirurge obdržimo tudi v javnem zdravstvenem sistemu." 

"Nihče se ne sekira, če plastik (plastični kirurg op. a.) v kliničnem centru za celo noč šivanja prstov nazaj dobi 150 evrov. Zdaj pa smo zaskrbljeni, kako bo," meni Brecelj, ki poudarja, da je treba nagraditi tiste, ki dobro in več delajo. "Kirurgi celo noč transplantirajo organe, pa so za to dokaj bedno plačani. Tudi nimajo kam iti. A bodo šli k zasebnikom opravljat transplantacije jeter? Njih ne vidimo, zdaj bo pa kar naenkrat to postal problem. Dajmo začeti nagrajevati ljudi, ki si to zaslužijo," je povedal. 

Beovićeva je povedala, da si zdravništvo že desetletja prizadeva za izboljšanje pogojev dela v Sloveniji in da zakon tega, kar govori Brecelj, ne naslavlja. "Ni res, govorimo o podjemnih pogodbah, o nagrajevanju, za katerega pa se bomo morali dogovoriti in ga izbojevati. Zaenkrat je na tem področju tišina, to mi je zanimivo," ji je odgovoril Brecelj. 

Po besedah Beovićeve so bile podjemne pogodbe možne že po zakonu ministra Loredana Bešiča, sicer za manjši obseg kot sedaj. "Normalno je, da smo zdravniki za dodatno delo nagrajeni, a ta možnost davčne olajšave za podjemne pogodbe bo na strani delodajalca. Plače zdravnikov podležejo zakonu o dohodnini in na koncu bo večji zaslužek po tej pogodbi verjetno izničen," opozarja Beovićeva. 

Brecelj sicer priznava, da to deloma drži, a da zakon ni želja zdravnikov. "Mi si ne moremo izmišljevati, kaj bomo. Tudi vprašljivo je, ali je zdajšnja oblika s.p.-jev res zakonita."

Beovičeva poudarja, da red v zdravstvu ne pomeni ločitev na javno in zasebno, ampak da nekdo, ki je zaposlen v zdravstvu, za svojo plačo v svojem rednem delovnem času naredi tisto, kar mora. "Ni prav nobenega razloga za to prepoved, sam predlagatelj novele niti ne ve, kakšen je obseg dela pri zasebnikih." Kot je povedala, ni mogoče, da bi v primeru plastičnih kirurgov, dermatologov in nekaterih drugih podjemne pogodbe kompenzirale to, kar lahko nekdo zasluži kot tržno dejavnost. "To tudi nima smisla. Državne bolnišnice so namenjene obsegu določenih storitev in ne bo nič bolje za paciente, če bodo bolnišnice izvajale še tržno dejavnost." 

Sama meni, da bi se lahko zgodilo, da nekatere storitve, kot je denimo zdravljenje razvojne anomalije pri otroku, pač ne bodo več na voljo in bodo morali pacienti iti k zasebniku. Brecelj je ob tem spomnil, da gre lahko pacient na zdravljenje v tujino in mu je zavarovalnica dolžna poravnati stroške.

Brecelj ob tem meni, da bo nagrajevanje, če bo uspešno, imelo pozitivne učinke in da bo pretresov manj, kot si zdaj predstavljamo. "V javnem sektorju ni tako zelo slabo, v zasebnem pa se je treba zelo truditi za zaslužke in ni enostavno," je jasen. 

Komentiral je tudi informacijo, da imajo v UKC Ljubljana 24 let staro napravo za magnetno resonanco. "Jaz sem jim predlagal, da ga prodajo muzeju v Münchnu," se je pošalil. "Tukaj potem ni rešitev, da ne izdaš zakona, ampak da kupiš dva nova magneta." Poudarja, da je prostora za izboljšave v javnem zdravstvu še veliko, problem pa vidi v vodenju zdravstvenih ustanov. "Tega socializma more biti enkrat konec. To vlečemo že 30 let in to najbolj ustreza kapitalistom. Na žalost bo treba z zakonom udariti po mizi, ker nekateri nimajo meja. Ne morejo tisti, ki celo noč presajajo organe, imeti enako plačano delo kot jaz, ki dežuram na onkološkem inštitutu in me mogoče dvakrat ponoči zbudijo. Ceniti je treba ljudi, ki delajo dobro, in jih nagraditi. Oglašajo se tisti, ki bi jih ta zakon finančno prizadel," je bil oster. 

Beovićeva je poudarila, da je treba najprej urediti financiranje, upravljanje zdravstvenih zavodov in izboljšati pogoje dela, ki so izrazito slabi. Zakon pa po njenem mnenju naslavlja le nekatere obrobne probleme.