V državah članicah EU, tudi v Sloveniji, je danes začel veljati zakonik o schengenskih mejah, ki določa standarde in postopke, po katerih se morajo ravnati članice pri izvajanju osebne kontrole na notranjih in zunanjih mejah unije. Zakonik glede opravljanja mejnega nadzora na mejah EU pravzaprav ničesar ne spreminja, temveč le na enem mestu združuje vso obstoječo schengensko zakonodajo.
Načeloma brez sprememb
Kot je pojasnil vodja oddelka za državno mejo pri Generalni policijski upravi Darko Poštrak, bo na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko mejna kontrola potekala tako kot doslej, to pomeni, da je na mejnih prehodih navzoča samo policija, carina se je namreč umaknila 1. maja 2004 ob vstopu Slovenije v EU. Na madžarski in avstrijski meji pa slovenski in madžarski oziroma avstrijski policisti opravljajo skupno mejno kontrolo.
Tudi mejna kontrola na slovensko-hrvaški meji kot zunanji meji EU bo enaka, kot je bila doslej. Za državljane tretjih držav je v skladu s schengenskim zakonikom na zunanji meji EU obvezna t. i. temeljita mejna kontrola, in to tako ob vstopu kot ob izstopu iz države. To pomeni, da mora policist na mejnem prehodu preveriti dokument za prestop meje in identiteto potnika, ugotavljati namen vstopa, preveriti, ali ima oseba dovolj sredstev za preživljanje, in tako naprej, je pojasnil Poštrak.
Prestop hrvaško-slovenske meje še vedno z osebnimi izkaznicami
Zakonik pa med drugim potrjuje načelo prehajanja zunanje meje EU za državljane tretjih držav s potnimi listi. Tega Slovenija za hrvaške državljane, ki lahko slovensko-hrvaško mejo prehajajo z osebnimi izkaznicami, doslej še ni uveljavila.
"Intenzivno iščemo rešitve, ki ne bi bile v nasprotju s schengenskim zakonikom in sedanjim pogodbenim stanjem," so na vprašanje, kaj bo v zvezi z dejstvom, da bi Slovenija morala izvajati veljavno evropsko zakonodajo, odgovorili v kabinetu predsednika vlade.
"Prav tako kot drugi dve državi, ki imata prav tako sklenjena bilateralna sporazuma z Republiko Hrvaško - gre za Italijo in Madžarsko - želimo najti neko primerno in ustrezno rešitev, ki ne bi povzročila še dodatnih zapletov in komplikacij," so dodali.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.