Združene civilne iniciative še vedno močno proti vetrnim elektrarnam

Šest civilnih iniciativ je ustanovilo Združenje Zeleni krog s ciljem ohraniti Slovenijo kot prebivalcem prijazno državo. Od skupnega povezovanja si obetajo učinkovitejše nastopanje v odnosu do države, sicer pa opozarjajo na neprimernost umeščanja vetrnih elektrarn v Slovenijo.

Združenje civilnih iniciativ Zeleni krog je na začetku junija ustanovilo šest civilnih iniciativ, in sicer za zaščito Senožeških brd, Brkini, za zaščito Parga in Dragarske doline, Vrhpolje pri Kozini, za zaščito Košenjaka ter civilno iniciativo Kozina. Njihov skupni cilj je ohraniti Slovenijo kot prebivalcem prijazno državo, zato se zavzemajo za zdravo življenjsko okolje, nedotakljivost življenjskega prostora živalskih vrst, ohranjanje naravnih površin in zaščito gozda, je pojasnil koordinator združenja in vodja CI za zaščito Senožeških brd Diego Loredan.

"Želimo opozoriti na to, da ni vse, kar se predstavlja kot zeleno, danes zeleno," je poudaril Loredan. Tako je treba biti pri posegih v naravo skrajno odgovoren, saj lahko z nepravimi posegi za vedno uničimo zdravje in življenje ljudi ter drugih živih bitij, je opozoril.

Omenjene civilne iniciative so se sicer povezale z osnovnim namenom, da lažje in učinkoviteje nastopajo v odnosu do države. Prav tako gre za prenos znanja in izkušenj na področju problematike umeščanja vetrnih elektrarn. "Ocenjujemo, da bomo skupaj bolj slišani, kot pa da se posamezna civilna iniciativa ukvarja s problematiko umeščanja vetrnih elektrarn na svojem geografskem območju v Sloveniji," je povedal Loredan. Vsaka civilna iniciativa bo ob tem sicer nadaljevala svoje delo.

"Naš glavni cilj je, da se Slovenija odloči, da vetrnih elektrarn ne bo postavljala in da se glede na svoje lastnosti odloči za prave vire energije, ki ne bodo poškodovali nikogar in ničesar," je navedel koordinator združenja. Pri tem želijo javnosti predstaviti tudi zamolčane argumente oz. posledice delovanja vetrnih elektrarn, na dolgi rok pa ciljajo na povezovanje z drugimi gibanji, ki se v Evropi ukvarjajo s problematiko umeščanja vetrnih elektrarn.

Kot je ob tem poudaril Loredan, nasprotujejo nečemu, kar bi po njihovem do kraja in nepopravljivo poškodovalo naše življenjsko okolje. Poleg tega, da so vetrne elektrarne "globalna zabloda, ki ne rešujejo problematike podnebnih sprememb", pa so tudi neprimerne za specifični položaj Slovenije.

Naša država je zelena dežela, ki se z zavezo trajnostnemu razvoju uvršča med zelene posebnosti Evrope, ugotavlja Loredan: "Našo prihodnost na podeželju želimo graditi na osnovi trajnostnega turizma in sonaravnega življenja."

Prav zato in ob upoštevanju dejstva, da trajnostni turizem privablja goste, ki si želijo naravnega okolja, ob tem pa prinaša tudi delovna mesta, se Loredan sprašuje, "kdo bo prihajal na turistično popotovanje v bližino vetrnih elektrarn, saj jih imajo povsod po Evropi vrh glave".