Združeni starši pred državnim zborom znova izrazili nasprotovanje noveli zakona

Državni zbor je danes začel redno julijsko sejo, katere osrednji del bo tudi obravnava predloga novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol, zaradi številnih pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in nasprotovanja dela javnosti pa se je že na seji odbora vnela vroča razprava o tem, ali predlog novele uresničuje odločbo ustavnega sodišča.

Nazadnje je odbor novelo, po kateri bi država obvezni del programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega pa ne bi financirala, s tesno večino potrdil, podoben razplet pa se glede na razmerje moči v DZ obeta tudi na sredinem glasovanju na plenarni seji.

Da je mogoče predvideti takšen izid glasovanja, je na današnjem protestu v izjavi za medije dejal tudi Marko Balažic iz civilne iniciative Združeni starši. Kot je pojasnil, so se namreč srečali s poslanskimi skupinami, iz teh srečanj pa sklepa, da bodo poslanke in poslanci "tiščali zakon skozi", kar starše postavlja v izredno neprijeten položaj.

Dodal pa je, da so jim tudi nekateri koalicijski poslanci priznali, da bodo zakon podprli le zato, da ne bi tvegali razpada koalicije. "Interpretiramo lahko, da na hrbtih naših otrok, na hrbtih otrok v Sloveniji, rešujejo politično vezane igre, na kar pa ne moremo pristati," je pripomnil.

Izpostavil je tudi, da financiranje zasebnih osnovnih šol še ni glavna težava tega zakonskega predloga. "Težava tega zakona je, da so v njem določila, ki lahko čez noč zaprejo 60 ali 70 vrtcev v Sloveniji, ki lahko povzročijo toliko in toliko brezposelnih, in navsezadnje bo šlo toliko in toliko otrok na cesto," je opozoril.

Po besedah Balažica se SD s to ideološko bitko ne bo zaustavil pri osnovnih šolah. Prvi korak so po njegovih besedah nedržavne osnovne šole, naslednji korak so vrtci, potem visoko šolstvo. Monopol, ki je težak 800 milijonov evrov na leto, verjetno marsikomu predstavlja velike želje in morda celo parcialne interese, je dodal.

Mojca Košič, predstavnica civilne iniciative Združeni starši, je poudarila, da bodo vztrajali do konca, saj se takšni nesmisli po njenih besedah v Sloveniji ne bi smeli dogajati. Morali bi težiti k razvoju družbe, v osnovi pa k temu, da se spoštujejo ustavna in pravna načela. "Tudi ustava. Zakaj jo potem imamo, če je ne spoštujemo," se je vprašala.

Posamezni udeleženci shoda so dajanje izjav prepustili omenjenima predstavnikoma. So pa s seboj prinesli transparente z napisi: "To sramoto končajte danes, Ne ideologiji, da svobodni izbiri, Proti razslojevanju, Pobalini, čas je, da odrastete, Izbiro staršem, ne Pikalu."

Šarec: Za nobeno od predlogov sprememb financiranja zasebnih šol ni večine

Medtem ko so protestniki pred državnim zborom izražali nasprotovanje noveli, pa je premier Marjan Šarec poslancem odgoovarjal na vprašanja v zvezi s predlaganimi spremembami. 

Poslanka SAB Maša Kociper ga je namreč vprašala, ali podpira predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje in spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol.

Šarec je odgovoril, da sta bili glede tega predlagani dve osnovni rešitvi. Prva je rešitev ministrstva, ki predvideva 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa, financiranja razširjenega dela javnega programa pa ne predvideva. Druga pa je rešitev desnega političnega pola, ki predlaga 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Za nobeno od rešitev večine ni, je dejal.

Tudi zato mu je žal, da na odboru DZ za izobraževanje ni bilo podprto dopolnilo LMŠ, po katerem bi država obvezni del programa financirala v celoti, razširjenega pa bi financirala delno (okoli 25 odstotkov). Z dopolnilom so želeli po Šarčevih besedah osnovni člen novele na odboru pustiti odprt, da bi lahko pozneje v pogovorih dosegli kompromis. A odbor dopolnila ni podprl, člen je zaprt in tako predvideva rešitev, kot jo je že v osnovi predlagalo ministrstvo.

Na vprašanje Kociprove, ali se premier zavzema, da v DZ sprejmejo predlog ministrstva, Šarec ni odgovoril neposredno. "Glede na to, da zakon predlaga 100-odstotno financiranje obveznega programa, verjamem, da bo s tem zadoščeno ustavni odločbi, kot to pravi minister. Mi je pa žal, da nismo odprli nove razprave in dosegli kompromisa," je dejal. Sam se sicer ne zavzema za to, da bi bila oba dela programa financirana v celoti, saj če bi se, "bi verjetno predlagali tak zakon".

Šarec meni, da bo zakon verjetno deležen nove ustavne presoje

Če bo predlagana novela sprejeta, Šarec meni, da zadeva s tem še ne bo končana, ampak bo zakon verjetno deležen nove presoje ustavnega sodišča. Na sploh meni, da gre za zapleteno vprašanje. "Trenutna vladna koalicija ima pet partnerjev. V prejšnjem mandatu so bile tri vladne partnerice, pa jim vseeno ni uspelo rešiti te težave," je ponazoril težavnost.

Poslanko je še zanimalo, kakšno mnenje ima predsednik vlade o slovenski javni šoli. Ta je po Šarčevem mnenju dobra, a ji manjka predvsem spoštovanje učiteljev, tudi starši bi ji morali bolj zaupati in "prenehati hoditi do fakultet z otroki". Šola je namreč stvar učitelja in učenca, je dejal. Slovenska šola bi po mnenju predsednika vlade morala dati tudi več poudarka slovenski zgodovini, zlasti osamosvojitvi, "da bodo otroci vedeli, v kateri državi živijo in zakaj je ta država sploh nastala".

LMŠ, SD, SAB in DeSUS skupaj le 33 glasov

Kot že rečeno, je sprejetje novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja negotovo. Podporo zakonu napovedujejo v LMŠ, SD, SAB in DeSUS, skupaj pa imajo le 33 glasov. Predlog bi lahko sprejeli s pomočjo Levice, ki ima devet poslanskih glasov, a svoje odločitve v stranki še ne razkrivajo.

V SMC obžalujejo, da ni prišlo do drugačne odločitve glede novele zakona že na parlamentarnem odboru, ki je predlog pripravil za plenarno sejo. Dopolnilo, ki naj bi prinašalo kompromisno rešitev, ni prejelo podpore, je danes v izjavi novinarjem spomnil vodja poslancev SMC Igor Zorčič.

Predlog ostaja v prvotnem besedilu in je po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ izredno problematičen, zato ga v SMC po Zorčičevih besedah ne bodo podprli. Na vprašanje, ali bodo vzdržani ali pa morda proti predlogu, pa ni želel odgovoriti. Bo pa poslanska skupina enotna.

Zorčič je spomnil, da so imeli v prejšnjem mandatu predlog, ki je odpravljal neustavnost, sedanji predlog pa po mnenju SMC ne uresničuje ustavne odločbe. "Če bo zakon sprejet, bodo pobudniki ustavne presoje, ki jim je ustavno sodišče pritrdilo, na slabšem," je opozoril. Po njegovih navedbah pa jih v SMC tudi žalosti, da se je veliko razpravljalo o ogrožanju javnega šolstva, čeprav slednjega varuje že obstoječi zakon.

V SD medtem čvrsto stojijo za ministrovim predlogom novele zakona. Menijo, da je dober, da rešuje odločbo ustavnega sodišča in obenem zagotavlja ohranitev javnega šolstva. Verjamejo, da bo DZ novelo tudi sprejel, je povedal poslanec Marko Koprivc.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je v izjavi napovedal enotno podporo poslanske skupine predlogu novele, ki po zagotovilih ministra za izobraževanje znanost in šport Jerneja Pikala uresničuje ustavno odločbo. Tudi Kovačič je obžaloval, da dopolnila k noveli niso bila sprejeta.

Medtem pa je vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper dejala, da ne ve, ali je danes dobila jasno zagotovilo premierja in predsednika LMŠ Marjana Šarca, ki je na to temo odgovarjal pred DZ, da bodo v njegovi stranki enotno podprli predlog zakona. Medtem bodo predlog podprli vsi poslanci SAB, ki se po navedbah Kociprove prav nič ne bojijo morebitne nove ustavne presoje.

Polanec DeSUS Jurij Lep je povedal, da bodo podprli zakon, osebno pa je še v dilemi. "Zame je prvo, da vlada obstane, da se nečesa, kar se dogovorimo, držimo," je pojasnil. Spomnil je na stališče poslanske skupine pred časom, da ne želijo povzročati novih krivic tistim, ki jim je ustavno sodišče v tej zadevi ugodilo, zato so na parlamentarnem odboru tudi poskušali sprejeti kompromisno rešitev, vendar podpore zanjo ni bilo. Tako imajo v DeSUS po njegovih navedbah čisto vest.

Levica bo dokočno odločitev sporočila v sredo

Po besedah poslanca Luke Mesca v Levici menijo, da bi bila najbolj ustrezna možnost sprememba ustave, ki bi jasno povedala, da je država dolžna financirati javno šolstvo, ne pa tudi zasebnega, ki je nadstandard. Starši, ki vpisujejo otroke v zasebne šole, morajo vedeti, da bodo za to morali tudi nekaj prispevati, je povedal.

Levica se glede zakona po besedah Mesca še pogovarja s koalicijo, dokončno odločitev bodo sporočili v sredo, ko bo DZ razpravljal o noveli zakona. Sicer pa je poudaril, da je "treba razmišljati tudi korak naprej, torej o poti k spremembi ustave, ki bi omogočila jasno razločitev med javnim in zasebnim šolstvom".

V SDS in NSi odločno proti

Medtem noveli ostro nasprotujejo v SDS in NSi. Predsednik NSi Matej Tonin meni, da je edina rešitev zavrnitev novele. "Pri realizaciji odločb ustavnega sodišča ni kupčkanja. In tukaj je bilo ustavno sodišče zelo jasno: za enak program sledi enako plačilo," je poudaril v izjavi novinarjem. Če bo predlog sprejet, bo to po njegovih ocenah zadevo poslabšalo in bo to "še eden izmed neustavnih zakonov". Po njegovem mnenju bi bila najbolj elegantna rešitev, da ustavno sodišče samo realizira odločbo. Poslanci SNS bodo odločitev sporočili v sredo.