Združenje frank spodbuja k čimprejšnji vložitvi tožb glede kreditov v frankih

Zveza potrošnikov je z Združenjem frank in odvetniki, ki na sodiščih vodijo več primerov potrošnikov s tovrstnimi krediti, pripravila novinarsko konferenco zato, ker se nanjo v zadnjem času vse pogosteje obračajo potrošniki z vprašanji o teh kreditih, je povedala predsednica zveze potrošnikov Jasmina Bevc Bahar. Kot je opozoril Gorazd Knific iz Združenja frank, naj sistemske rešitve za ureditev tega vprašanja ne pričakujejo.

Po podatkih odvetnika Aleša Majcenoviča se je doslej po njihovih podatkih za tožbe odločilo le okoli 10 odstotkov teh kreditojemalcev. "Sodni mlini meljejo počasi, a meljejo," je poudaril. Po Preiningerjevih besedah lahko trdijo, da so "banke pravdne poraženke v teh pravdah in da so kreditojemalci pravdni zmagovalci". To po njegovih navedbah pomeni, da se lahko tisti, ki še niso vložili tožbe, razmeroma brez občutka nekega pretiranega tveganja odločajo za lastne postopke. "Tiste, ki razmišljajo o tem, da vlagajo tožbe, je pa treba spodbuditi, da to storijo čim prej," je opozoril.

Potrošniki, ki so pred letom 2015 najeli kredit v švicarskih frankih oziroma nanje vezan kredit, se v zadnjem času vse pogosteje odločajo za tožbo zoper banke. Sodišče EU je namreč potrdilo, da banke niso upravičene do nadomestila za uporabo kreditnega kapitala, vrhovno sodišče pa je v celoti sledilo odločitvi Sodišča EU. Glede zastaranja zahtevkov še ni enotne sodne prakse, zato je za potrošnike, ki bi lahko bili oškodovani, pomembno, da se za morebitno vložitev tožbe odločijo pravočasno.

Odvetnici Marina Ferfolja Howland in Vlasta Čulap sta pojasnili, da se marsikdo ustraši takšne tožbe s stroškovnega vidika. Vendar sta izpostavili, da jim gre na roko sodna praksa z začasnimi odredbami, ki je aktualna predvsem za tiste, ki kredite še odplačujejo. Tisti, ki jim zadržanje odplačevanja kredita z začasno odredbo ne bi pomagalo, imajo možnost pridobiti brezplačno pravno pomoč.

Zainteresirani morajo zahtevke vložiti čimprej, ker po besedah Preiningerja "obstaja bojazen, da se bo zgodila neka sodna praksa, ki bo zopet terjala ali intervencijo ustavnega sodišča ali morda Evropskega sodišča za človekove pravice". Ključni kriterij za začetek teka zastaralnega roka je pravnomočnost sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi ničnost kreditne pogodbe. Banka lahko dokazuje, da je stranka vedela za ničnost kreditne pogodbe že prej, torej pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je bilo to ugotovljeno, a tega ne more niti zatrjevati niti dokazovati z nekimi splošnimi okoliščinami, ampak mora izhajati iz konkretnega razmerja med banko in tožnikom, je dodal.

Združenje frank si je problematiko želelo razrešiti z zakonom, sprejetim leta 2022, a ga je ustavno sodišče razveljavilo, ker niso bili izpolnjeni v ustavi določeni pogoji za retroaktivnost zakona. Pobudo za ustavno presojo je takrat dal bančni sektor. V Združenja bank Slovenije so ves čas zagovarjali stališče, da je treba v tej zadevi primere presojati posamično in da zakonsko urejanje ni primerno.

Problematika sicer traja od sredine januarja 2015, ko se je švicarska centralna banka nepričakovano odločila, da ne bo več vzdrževala zgornje meje za frank pri 1,20 franka za en evro, ta pa je nato močno narasel. To je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev v frankih do bank.