Do nadomestnih gradenj je še dolga pot, najprej register praznih stanovanj

Po besedah kočevskega župana in predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča je pogovor na sestanku potekal v dveh smereh – glede reševanja trenutnih kriznih razmere ter o tem, kako naprej. "Ko bo najhujše za nami in ko bodo kamere ugasnile, bodo ljudje ostali s svojimi izzivi," je dejal.

Po Prebiličevih besedah se nagibajo k oblikovanju strateškega zakona, ki bo naslovil vse segmente in odpravljal vse izzive, ki se pojavljajo na terenu. Pri tem bodo občine konstruktivni partner, je zagotovil. Občine se bodo prav tako odzvale na potrebe drugih občin, v obliki nekakšnega botrstva občinam oziroma po načelu "občine za občine". Sestavljajo seznam tistih občin, ki potrebujejo pomoč, in tistih, ki jo lahko zagotovijo, da bo pomoč uporabljena čim bolj smiselno.

Pred nadomestnimi gradnjami še centralni register praznih stanovanj

Glede nadomestnih gradenj za ljudi, ki so v povodnji ostali brez strehe nad glavo, ki jih je premier označil za prioriteto številka ena, je Prebilič pojasnil, da tega prej kot v letu ali dveh ne bo mogoče izvesti. Gradili namreč ne bodo na lokacijah, ki so dokazano nevarne, nekatere občine tudi ne razpolagajo z nadomestnimi zemljišči, je opozoril. V vsakem primeru bo najprej treba spremeniti občinske podrobne prostorske načrte.

"Na občinah bomo zavihali rokave in prinesli občinske podrobne prostorske načrte na ministrstvo," je napovedal. Ob tem si želijo skrajne pospešitve postopkov na strani države.

V vmesnem obdobju pa je Golob napovedal centralni register praznih stanovanj in enotne najemniške pogodbe za namestitev prizadetih družin.

Delež predplačil za sanacijo se zvišuje na 40 odstotkov

Vlada je predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč sprejela že v soboto, danes pa ga je pred sredino obravnavo v DZ še nekoliko spremenila.

S tem bo v celoti financirala stroške intervencij po katastrofalni povodnji v preteklih dneh – te je premier Golob v ponedeljek ocenil na več kot 100 milijonov evrov –, obenem pa je šla še nekoliko bolj na roko občinam, ko gre za sistemsko ureditev sofinanciranja stroškov sanacij po ujmah.

Če je bilo po prvotnem predlogu predvideno, da bo iz proračuna s predplačilom pokrila 20 odstotkov stroškov sanacij, je zdaj ministrski zbor sklenil ta delež dvigniti na 40 odstotkov.

Zakon bo veljal retroaktivno

Minister za naravne vire in prostor, Uroš Brežan, je na popoldanski novinarski konferenci po seji vlade dejal, da so v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč zapisali tri ključne stvari: odziv in financiranje odprave posledic za lokalno in državno infrastrukturo, odpravo posledic v kmetijstvu ter retroaktivnost, kar pomeni, da se bo zakon nanašal na vse naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele od 1. januarja letos.

Golob je prepričan, da zakon naslavlja ključne izzive občinskih oblasti. Kot pravi, so prioritete, da se z intervencijami zagotovi dostopnost do domov, energetske in telekomunikacijske povezave ter tudi odvoz odpadkov.

Predsedstvo ZOS vladi predlaga naslednje ukrepe: 

Člani ZOS so se še pred tem sestali na izredni seji, kjer so se seznanili s stanjem v občinah članicah. Ob tem so prišli do sklepa, da si želijo, da se odprava naravnih nesreč sistemsko uredi tako, da bi bilo v odpravo naravnih nesreč zajeto celotno leto za celotno območje države vseskozi, ne samo v letošnjem letu. Oblikovali so tudi izhodišča 16 ukrepov, ki jih bodo v preučitev predlagali vladi na današnjem sestanku, prav tako pa vladi predlagajo ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bo v sodelovanju z združenji spremljala realizacijo predlaganih ukrepov. Predlagajo naslednje:

- optimizacijo sistema povračil intervencijskih stroškov (občine so dobile povrnjenih 20 odstotkov intervencijskih stroškov – odstotek takojšnjih povračil je treba povečati),

- intervencije naj bodo odprte dalj časa (vsaj do konca leta), da se poškodovani vodotoki učinkovito sanirajo,

- proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z vodotoki, da se preprečijo takšne elementarne nesreče (morebitni delni prenos na občine z ustrezno podporo finančnih sredstev iz vodnega sklada),

- proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z gozdovi (da se bodo krčili tako, da upravljanje ne bo povečevalo tveganja plazenja zemljine, hudourniških vodotokov ...),

- nadaljevanje izgradnje objektov (večnamenskih) na rekah: ta ukrep bo izboljšal protipoplavno varnost,

- povečanje sredstev v državnem proračunu za odpravo naravnih nesreč, spremeniti sistem financiranja naravnih nesreč na ravni države v večletne programe (sanacije so daljše od enega leta), sistem koriščenja proračunske rezerve je treba iz kratkoročnega obdobja podaljšati v srednjeročno obdobje ter kadrovsko povečati sektor za odpravo naravnih nesreč,

- povečanje sredstev za namene odprave naravnih nesreč v podnebnem skladu (povečanje sredstev za odpravo naravnih nesreč in subvencije opreme za gasilstvo in civilno zaščito),

- preusmeritev sredstev EU (kohezija in načrt za okrevanje) tako, da bi bila sredstva lahko namenjena tudi za obnovo javne infrastrukture (lokalne in državne),

- hitro pomoč države pri vzpostavitvi občinske javne infrastrukture (ceste, mostovi, šole, vrtci in drugi javni objekti) iz sredstev državnega proračuna, sredstev EU in solidarnostnega sklada,

- hitro pomoč gospodarstvu, da se čim prej vzpostavi izvajanje gospodarske aktivnosti v občinah iz sredstev državnega proračuna,

- vzpostavitev zakonskega okvirja za sistem pomoči s proračunskimi sredstvi neposredno oškodovanim občanom (avansna plačila – takojšnja pomoč),

- poenostavitev pridobitve projektne dokumentacije vključno z vsemi dovoljenji za izgradnjo protipoplavnih zaščit (proučiti učinkovitost sistema naravovarstvene stroke),

- za vse vodotoke v RS naj Direkcija za vode pripravi hidrološke hidravlične študije, ki naj se javno objavijo in so dostopne vsem za potrebe protipoplavnih ukrepov in za prostorsko načrtovanje,

- zagotovitev stabilnega in zadostnega financiranja občin – višina povprečnine naj pokrije dejanske stroške občin (v letu 2022 so dejanski stroški občin bili 725,76 evra) + inflacijo, izračunano s strani SURS v tekočem letu – tako se predlaga povečanje povprečnine že v letu 2023 (predlagana povprečnina za leto 2023 je 769,58 evra, za leto 2024 799,58 evra in za leto 2025 815,69 evra,

- pospešitev izplačil občinam iz skladov EU za že opravljena dela, da se poveča trenutna likvidnost občin,

- vzpostavitev boljšega sistema sofinanciranja gasilske dejavnosti na vseh ravneh.