Kuštrin: Vlada očitno noče nobenih sprememb, volitve pa so zelo blizu

Vlada ne podpira zahteve Fidesa po izstopu iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, je sporočila ministrica za zdravje. "Hkrati pa je vlada dala mandat glavni pogajalski skupini, da se v nadaljevanju pogajajo o vseh drugih stavkovnih zahtevah Fidesa," je povedala Milojka Kolar Celarc. Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala jutri. Sicer pa vlada predlaga, da se stavka zaključi v dobro bolnikov in zdravstvenega sistema.

Razlogi vlade za zavrnitev predloga so v tem, da zgolj izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju ne bi avtomatično pomenil več denarja za zdravnike, je pojasnila Kolar Celarčeva.

Poleg tega je pri enotnem sistemu zagotovljena transparentnost in primerljivost delovnih mest. Takšen sistem nudi tudi celovit pregled in nadzor nad maso plač v javnem sektorju, kar je zelo pomembno za vodenje fiskalne vzdržanosti in stabilnosti financ.

Argument vlade proti zahtevi je bil tudi v tem, da bi s podobnimi predlogi prišle tudi druge sindikalne skupine, ki so nezadovoljne s takšnim plačnim sistemom. 

Kuštrin: Zahteva po izstopu je bila alternativa

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je odločitev vlade komentiral z besedami, da je bila ta zahteva alternativa in da so se pripravljeni pogajati naprej. "Pri drugi točki stavkovnih zahtev so bila glavna vertikalna napredovanja, odprava stropa pri plačnem sistemu in dodatek za terciar. Ta zahteva je še vedno na mizi, mi smo se še vedno pripravljeni pogajati," je dejal Kuštrin.

Opozoril je, da bi se lahko pogajali tudi v sredo in danes in ne razume, "zakaj si vlada vsak teden vzame tri dni časa". Vlada jih je povabila na pogajanja v petek ob 16. uri, Fides pa predlaga začetek ob 10. uri.

Glede ocene, da bi izstop Fidesa iz enotnega plačnega sistema lahko vodil razgradnjo tega sistema, je Kuštrin dejal, da vsi strokovnjaki vedo, da je ta plačni sistem slab. Po njegovih besedah je tak plačni sistem tudi kriv, da je javni sektor neučinkovit in zelo obširen, prebivalstvo pa z njegovimi storitvami ni zadovoljno. "Vlada noče očitno nobenih sprememb. Volitve pa so zelo blizu," je dodal.

Vlada in Fides korak bliže

Ministrica je sicer poudarila, da so v pogajanjih s Fidesom blizu dogovora v številnih točkah. Ocenjuje, da je še vedno mogoč dogovor, zato v tem trenutku ne razmišlja zaostritvi stavke. Kot je povedal Kuštrin, bodo o morebitni zaostritvi odločili jutri na odboru.

Tudi Kuštrin je priznal, da so z vladnimi pogajalci na načelni in teoretični ravni prišli skupaj. "A to pomeni, da vam nekdo ponudi vrabca na strehi, kako pa priti do njega, pa druga stvar. Marsikaj je vezano na neke nedoločljive roke in obveze vlade, na kar mi ne moremo pristati," je dejal.Tako se denimo strinjajo, da bi zdravnikom, ki bi presegali standarde in normative, dali dodatek. Ampak zakon o tem bi sprejeli šele drugo leto. To je obljuba v zraku, je dodal.

Kolar Celarčeva je tudi navedla, da se uspešno dogovarja z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman glede deleža proračunskih sredstev za zdravstvo. Tako je napovedala, da bodo že v prihodnjem letu kot enkratni ukrep zagotovili za zdravstvo sredstva iz državnega proračuna.

V letu 2018 pa bodo po njenih navedbah stopili v veljavo tudi sistemski ukrepi, v okviru katerih bo iz državnega proračuna financirano izobraževanje specializantov, pripravnikov in del terciarja.

Ministrica: Če bo volja, bomo leta 2018 imeli stabilnejši sistem financiranja

Kolar Celarčeva verjame, da bo do takrat sprejet ključen zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, blizu tega pa naj bi bila tudi dolgotrajna oskrba.

"Če bo politična volja na vseh ravneh, bomo leta 2018 že z novim sistemom financiranja, ki bo bolj stabilen," je dejala na novinarski konferenci po seji vlade.

Daljša ko bo stavka, manj bo realiziranih programov

Medtem pa so iz Združenja zdravstvenih zavodov sporočili, da podpirajo prizadevanja ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Pričakovanja in zahteve sindikata, da se bodo težave, ki so se v zdravstvu kopičile desetletja, rešile v kratkem času, so po mnenju združenja nerealna.

"Verjamemo in upamo, da bo v procesu usklajevanja in dogovarjanja prevladal razum, iskrena želja po dogovoru in razumevanje, da bo za končni dogovor potrebno popuščanje na vseh straneh," je zapisal direktor združenja Metod Mezek.

V združenju opozarjajo, da se o problematiki pomanjkanja zdravnikov in njihove neenakomerne razporejenosti po državi pogovarjajo že več kot desetletje. Velik problem pa je tudi podfinanciranost zdravstvenega sistema.

"Kakšen bo rezultat pogajanj med sindikatom in vlado, še ne vemo, vemo pa, kdo bo največ izgubil. To so v prvi vrsti bolniki, ki bodo deležni še daljših čakalnih dob,« opozarjajo.

Dlje kot bo stavka trajala, več bo nerealiziranega programa, ki ga do konca leta več ne bo mogoče nadomestiti, kar bo vodilo v dodatne izgube in težave v poslovanju zdravstvenih zavodov, so dodali v sporočilu medijem.

Poudarjajo, da bo izgubil tudi managment v zdravstvenih zavodih, ki je že vrsto let izpostavljen kritiki, čeprav je tudi njegova zasluga, da je zdravstveni sistem v času krize nemoteno deloval in da kljub kadrovskim težavam še vedno deluje. Prav tako pa je managment tako kot zdravniki nestimulativno plačan.

Navsezadnje bodo po mnenju združenja izgubili tudi zdravniki, ki sia "zaradi nekaterih nerazumnih zahtev spodkopavajo ugled in s tem zaupanje javnosti v njihovo nedvomno pomembno in ugledno poslanstvo zdravniškega poklica".