Spomladi so poslanci SDS pripravili predlog novele zakona o štipendiranju in ga poslali v obravnavo v DZ, in sicer po skrajšanem postopku, saj si želijo, da bi novela stopila v veljavo že s prihodnjim šolskim letom. Med drugim novela, pod katero je prvopodpisani poslanec SDS Andrej Hoivik, predvideva, da bi dijaki in študentje, ki prihajajo iz socialno šibkih okolij in so zato upravičeni do državne štipendije, zaradi svojih posebnih dosežkov in nadarjenosti pa so upravičeni tudi do Zoisove štipendije za nadarjene, lahko hkrati prejemali obe štipendiji.
Namreč, po sedanjem zakonu o štipendiranju se štipendiji izključujeta in se mora upravičenec, ki je upravičen do obeh, opredeliti, katero bo prejemal oz. kateri se bo odpovedal. V SDS opozarjajo, da gre za diskriminacijo dijakov in študentov. "Socialno ogroženim moramo omogočiti, če so ob tem tudi nadarjeni, da imajo enaka izhodišča kot tisti, ki pač ne prihajajo iz tako socialno ogroženih okolij," je ob predstavitvi novele pojasnil Hoivik.
Prav tako si je SDS z novelo prizadeval za dvig štipendij za deficitarne poklice, s čimer želijo pridobiti zaposlitvene kapacitete tam, kjer jih močno primanjkuje, predvsem v turizmu in gostinstvu. Štipendija trenutno znaša 118,48 evra mesečno, vsako leto pa je podeljenih do tisoč štipendij. V noveli so predlagali, da se ta štipendija dvigne na 150 evrov mesečno.
Državni svet predlogu prižgal zeleno luč
Državni svetniki so predlog novele zakona o štipendiranju obravnavali na seji 12. aprila in ga podprli. Takrat so zapisali, da je predlagatelj finančne posledice novele zakona ocenil v višini od dva do tri milijone evrov v letošnjem letu in v nadaljnjih treh ali štirih letih v višini sedem milijonov evrov, kar predstavlja manj kot 10-odstotno povečanje izdatkov iz naslova štipendiranja.
Višina državne štipendije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v evrih, torej od uvrstitve v dohodkovne razrede. Pa tudi od starosti prosilca, pri čemer je do višje upravičen tisti, ki je starejši od 18 let. Razpon osnovne državne štipendije je tako od dobrih 27 do dobrih 224 evrov mesečno. Zoisova štipendija je prav tako podeljena v razponu, in sicer za dijake, ki bivajo doma, je osnovna štipendija na mesec dobrih 142 evrov, tisti, ki so v najemu ali dijaškem domu, pa dobijo še dodatek slabih 95 evrov. Za študente je osnovna mesečna štipendija slabih 166 evrov, dodatek za bivanje pa prav tako slabih 95 evrov.
Vlada predlogu SDS nasprotuje
S predlogom SDS pa se vlada Roberta Goloba ni strinjala. Kot so zapisali v obrazložitvi, so mu nasprotovali iz treh razlogov. Ker predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije, pri čemer prvo dodeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, drugo pa dodeljujejo pristojni centri za socialno delo, ocenjujejo, da bi prenos podeljevanja državnih štipendij s 64 centrov za socialno delo na javni sklad pomenil zahteven in dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti z enega organa na drugega. "Takšna izvedba predstavlja tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo kot javnega sklada. Dodajamo, da je informacijski sistem centrov za socialno delo – IS CSD največji informacijski sistem Vlade Republike Slovenije in da je za tako veliko spremembo potrebno dalj časa. Takšna sprememba tako nikakor ne bi bila mogoča z začetkom naslednjega šolskega oz. študijskega leta, kot predvideva predlog," so navedli v obrazložitvi.
Kot drugo so predlogu očitali, "da je pomanjkljiv, saj ne vsebuje podatkov o tem, kakšno bi bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati, prav tako ne vsebuje izračuna finančnih posledic za državni proračun oz. je navedeno, da predlog ne bo vplival na odhodke iz državnega proračuna." Kot tretje pa navedli, da predlog ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bili potrebni za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije ter za povišanje mesečnega zneska za deficitarne štipendije.
Koalicija tik pred zdajci s svojim predlogom, v njem ni višjih štipendij za deficitarne poklice
Vsebino koalicijskega predloga so še pred današnjo sejo parlamentarnega odbora predstavili na skupni novinarski konferenci prvopodpisani Miha Kordiš (Levica), Sara Žibrat (Svoboda) in Damijan Zrim (SD).
Kot je dejal Miha Kordiš, so vložili predlog zakona, ki uresničuje eno od koalicijskih obljub, ki so jih dali študentom in študentkam - to je združljivost Zoisove in državne štipendije. Če bo študent upravičen do obeh štipendij, bo po novem lahko hkrati prejemal obe, zagotavljajo. "Študenti, ki prihajajo iz depriviligiranih okolij, hkrati pa beležijo nadpovprečne rezultate, bodo lahko hkrati prejemali državno in Zoisovo štipendijo," pojasnjuje Kordiš in dodaja, da so predlog zakona že vložili v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku, saj predvidevajo, da bi nova ureditev zaživela že pred začetkom novega šolskega leta. Kasneje pa so iz stranke sporočili, da gre za napako, saj bo zakon v veljavo stopil šele s študijskim letom 2024/2025.
Poslanka Svobode Sara Žibrat je opozorila, da gre za nesmiselno izključevanje prejemanja državnih in Zoisovih štipendij, podporo predlogu zakona pa so izrazili tudi SD. "Odločili smo se, da popravimo napako, ki dijakom iz socialno ogroženih družin ne omogoča prejemanja obeh štipendij," je dejal poslanec SD, Damijan Zrim.
Na vprašanje, zakaj svoj predlog, če je podobnega že vložila SDS, pa Kordiš odgovarja, da so se za svoj predlog zakona odločili, da bi "tehnične anomalije", ki jih vsebuje predlog SDS, odpravili. Hkrati gre za vsebinsko razhajanje. "Odpravljamo zgolj nezdružljivost štipendij, ne ukvarjamo pa se z zvišanjem štipendije za deficitarne poklice," opozarja Kordiš in izpostavlja, "da se jim zdi vprašanje štipendiranja deficitarnih poklicev mejno z vidika družbene koristi." Predlog SDS namreč vključuje tudi dvig višine štipendije za deficitarne poklice, in sicer na 150 evrov.
Kordiš je še ocenil, da bodo finančne posledice predloga zakona znašale slabe tri milijone evrov, pri čemer zagotavlja, da so sredstva zagotovljena.
Novela zakona o štipendiranju končala zakonodajno pot na matičnem odboru DZ
Vlada predloga po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketija ne podpira iz treh razlogov. Ker predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije, pri čemer prvo dodeljuje javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, drugo pa centri za socialno delo, na vladi ocenjujejo, da bi prenos podeljevanja državnih štipendij s 64 centrov za socialno delo na javni sklad pomenil zahteven in dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti z enega organa na drugega.
"Takšna izvedba predstavlja tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo kot javnega sklada," je dejal po poročanju STA in dodal, da je predlog pomanjkljiv, saj ne vsebuje podatkov o tem, kakšno bi bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati, prav tako ne vsebuje izračuna finančnih posledic za državni proračun. Predlog po njegovem mnenju ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bili potrebni za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije ter za povišanje mesečnega zneska za deficitarne štipendije.
Direktorica sklada Barbara Leder je opozorila, da je treba razmisliti, pri katerih štipendijah se bo dodatek za bivanje dodelil, da ne pride do dvojnega financiranja. V zvezi z deficitarnimi štipendijam pa je menila, da štipendist ni obvezan, da se v deficitarnem poklicu, za katerega se šola, tudi zaposli.
Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich je izpostavil, da je sedanji zakon o štipendiranju diskriminatoren, ker izključuje možnost prejemanja državne in Zoisove štipendije kljub temu, da sta namena povsem različna. Poudaril je, da mladinska in dijaška organizacija to problematiko naslavljata že dlje časa, a se žal ni nič spremenilo na tem področju. S tega vidika jih skrbi, kako se bo zadeva odvijala naprej, če zakon ne bo sprejet. Vse pa se lahko spremeni, če je politična volja, je prepričan Trussevich.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozdravljajo vse ukrepe v predlaganem zakonu za izboljšanje socialnega položaja dijakov in študentov, je povedal Rasim Čehić iz ŠOS. Tudi v Mladinskem svetu Slovenije na zakon o štipendiranju in na združevanje štipendij po besedah Nadje Emeršič opozarjajo že nekaj časa. Omenila je, da je koalicija medtem vložila svoj predlog, ki pa ga niso imeli časa preučiti.
V opozicijskih vrstah sicer potezo koalicije vidijo kot "politično opredeljevanje in nabiranje političnih točk". Karmen Furman (SDS) je menila, da bi njihov predlog lahko koalicija popravila z dopolnili. Prepričana je, da gre za politične manevre, in spomnila, da v predlogu koalicije ni zviševanja štipendij za deficitarne poklice, medtem ko ga njihov vsebuje.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.