Poslanci na razpravi o interpelaciji vlade glasovali proti sklepu SDS

Po dobrih 14 urah razprave v DZ o interpelaciji vlade so predlagatelji interpelacije iz SDS predlagali, naj DZ sprejme sklep, v katerem predlaga vladi, naj predčasno zaključi mandat. S tem bi omogočila, da bi bile lahko predčasne volitve jeseni, je pojasnil poslanec SDS Zvone Černač.  Proti sklepu je glasovalo 43 poslancev, za jih je bilo 30.

Referendum o zakonu o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke umetnikov

Koalicija je ponovila svoje očitke pobudnici referenduma, stranki SDS, da bo zato, da bi "privarčevala na štirih zaslužnih umetnikih 60.000 na leto, zapravila 6,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja". Prav tako so izpostavljali, da se bodo izredne pokojnine podeljevale še naprej, po starem zakonu, brez določenih kriterijev.

"Te izredne umetniške pokojnine se podeljujejo že zadnjih 20 let. Vlade so jih podeljevale različno, zdaj so prvič kriteriji enotni. In veste, kaj kaže zgodovina? Da je prejšnja vlada v dveh letih podelila več teh izrednih pokojnin, kot ta vlada v celotnem mandatu," je dejal premier Robert Golob.

Minister za delo iz Levice Luka Mesec je v razpravi navrgel tudi, da je največ dodatkov v zadnjih 20 letih podelil prav minister za kulturo iz vrst SDS Vasko Simoniti. "In tudi če SDS na referendumu zmaga, ne bodo ti dodatki ukinjeni, ukinjeni bodo samo kriteriji, po katerih se bodo ministri od zdaj naprej morali ravnati, ko te dodatke dodeljujejo. Kriterije ukinjate," je očital predlagateljem referenduma.

Tudi sicer so v Levici, iz vrst katere prihaja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je pripravila zakon, izpostavljali predvsem, da bo tudi, če bi ta uspel, v veljavi ostal dosedanji zakon iz leta 1974.

"Formalno to drži, vendar mora o tem v vsakem primeru posebej na predlog ministrice za kulturo odločati vlada. In res si ne znam predstavljati tega scenarija, da bi to storila," pa je dejal poslanec SDS Zvone Černač.

Dodal je, da gre za relikt preteklosti, nekega drugega režima in sistema, ki ga je treba v celoti odpraviti. "Te privilegije je treba odpraviti za naprej v celoti. Ljudem je treba omogočiti dostojne pokojnine, te morajo biti odvisne od plač," je ocenil.

Da bo letni strošek 60.000 evrov, pa je označil za laž. "V zakonu je finančna ocena 180.000 evrov, pa je tudi ta napačna," je dejal Černač in izpostavil podatek ministrstva za kulturo, da bo novih upravičencev v prihodnjem letu 17, kar po njegovih ocenah pomeni 260.000 evrov letno, "vsi ostali za nazaj pa pomenijo nekaj milijonov evrov letno, v 20 letih preko 30 milijonov evrov".

Robert Janev iz Svobode je navedel tudi, da zakon, ki ga želi opozicija zrušiti z referendumom, predvideva ukinitev dedovanja. "Namreč, po zakonu iz leta 1974, če umre prejemnik, njegovi družinski člani dobijo ta dodatek. In če boste proti, bo to ostalo," je dejal in dodal, da v bistvu SDS dejansko podpira tiste, ki so že dobili te dodatke.

Černač pa mu je odgovoril, da od zadnje Drnovškove vlade nihče ni bil upravičen do dedovanja teh izjemnih pokojnin.

Vodja poslancev koalicijske SD Jani Prednik je ocenil, da je treba tako današnjo razpravo ob interpelaciji kot sam zakonodajni referendum razumeti v luči predvolilnega boja za glasove posameznih skupin volivcev.

Zakonodajni referendum o zakonu o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke umetnikov bo 11. maja.

Pokojninska reforma

V samostojni Sloveniji so bili sprejeti trije pokojninski zakoni, vlada premierja Roberta Goloba pa še ni sprejela nobenega zakona, ki bi kakorkoli vplival na pokojnine, je poudaril poslanec Svobode Robert Janev. "Zato bi vsi upokojenci, ki hodijo bojkotirat ali protestirat na trg, morali trkati na vrata vseh predhodnih vlad," je menil Robert Janev iz Svobode.

Po mnenju ministra za obrambo Boruta Sajovica (Svoboda) smo danes v DZ priča še enemu dejanju, "kjer se politika namesto da bi iskala rešitve, ukvarja sama s sabo." Spomnil je, da smo danes priča že deseti interpelaciji vlade v zgodovini samostojne Slovenije, vsem pa je skupno to, da jih je vložila stranka SDS.

Med dosežki vlade je med drugim izpostavil znižanje inflacije, predlagano pokojninsko reformo in rekordno nizko brezposelnost. "Toliko ljudi, kot zdaj plačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno, nismo imeli še nikoli in to je za krepitev in za stabilnost sistema dobro, pozitivno in prav," je ocenil Sajovic.

Napoved vlade še ne pomeni sprejetega zakona, se je na navedbe Sajovica glede predlagane pokojninske reforme odzval poslanec SDS Zvonko Černač.

Dejal je, da 40 odstotkov sindikatov ne podpira predlagane pokojninske reforme, zato po njegovem ni zagotovila, da o predlagani reformi ne bo sprožen referendum. Ponovno je večkrat zavrnil navedbe premierja Goloba o poslabšanju položaja upokojencev v času druge vlade Janeza Janše in jih označil za laž, dokazano s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Glede napovedane pokojninske reforme pa Černač meni, da tako, kot je zastavljena trenutno, ne zagotavlja stabilnosti pokojninske blagajne, prav tako se z njo po oceni Černača poslabšuje položaj vsem sedanjim in dvema tretjinama bodočih upokojencev.

Mesec: Pokojninska reforma je nujna

Pokojninsko reformo je podprlo vseh pet delodajalskih združenj na nacionalni ravni in šest od sedmih sindikalnih central, je Černaču odgovoril minister za delo Luka Mesec. "Ena sedmina ni 40 odstotkov," je poudaril Mesec in dodal, da je predlog v celoti podprla tudi Zveza svobodnih sindikatov.

Glede predlagane pokojninske reforme pa poudarja, da je ta nujna, saj se kot družba staramo, zato je temu treba prilagoditi tudi pokojninski sistem.

"Mislim, da nihče od nas, ne glede na politično barvo, ne bi rad bil v situaciji, v kakršni je bila država leta 2012, ko sta v resnici dve vladi izvajali pokojninsko reformo, najprej Pahorjeva, ki je potem tudi zaradi pokojninske reforme padla na referendumu, in nato Janševa," je poudaril Mesec. Spomnil je, da je bila Slovenija takrat v globoki krizi, na vratih je bila trojka, v takšnih pogojih pa ni lepo sprejemati pokojninsko reformo, je menil.

"Mi tokrat za spremembo streho popravljamo takrat, ko je vreme še lepo, zato, da ne bodo upokojenci pod pritiskom, in zato, da ne bomo živeli v strahu, kaj bo z našimi pokojninami," je poudaril Mesec.

Spomnil je, da se je pokojninska reforma začela pripravljati v času prejšnje vlade, saj je bilo v načrtu za okrevanje in odpornost dogovorjeno, da bo ta sprejeta do konca leta 2026. "In zdaj smo jo pripeljali do točke, ko vsebino zakona imamo in ko je dobil soglasje socialnih partnerjev, tako z delodajalske kot sindikalne strani," je poudaril Mesec.

Po mnenju poslanca Levice Milana Jakopoviča gre pri današnji interpelaciji za klasičen primer političnega pozicioniranja SDS pred volitvami, ki pa ne pomeni skrb za ljudi, ampak predvsem ustvarjanje konflikta in doseganje zgolj lastnih političnih koristi v boju za oblast. "In prav je, celo nujno, da se take manipulacije naslovi. Reforma leta 2012 je oškodovala mnoge današnje upokojence in to je dejstvo, preverljivo dejstvo," je poudaril.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa se je med drugim naslonila na navedbe premierja v zagovoru pred poslanci, v katerih je govoril tudi o uspehih vlade na različnih področjih. Izpostavila je zdravstveno reformo, za katero pa se poslanka boji, da ne bo uspešna. "Mislim, da je njegova največja zmota hvala z zdravstveno reformo," je dejala, saj da je razen enega zdravnika, "ki je predsednik strateškega sveta", ni pohvalil niti en zdravnik.

Poslanec Andrej Hoivik (SDS) je opozoril, da je predsednik vlade Golob lagal, ko je v televizijski oddaji rekel, da se zaradi politik njegove vlade položaj upokojencev izboljšuje. "To namreč ne drži. Vlada Roberta Goloba ni niti enkrat v treh letih izredno uskladila pokojnin, pa čeprav je bila letna inflacija na primer v letu 2022 kar 10,3-odstotna," je povedal.

Poudaril je, da je uskladitve pokojnin določila sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 in vlade Janeza Janše, in ne politika te vlade. Prebral je tudi odziv Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz februarja letos v katerem pojasnjujejo tedanje spremembe odmernih odstotkov in valorizacijskih količnikov, s čimer da so preprečili padanje pokojninske osnove in posledično pokojnin.

V NSi izpostavili afero Litijska, načrte za likvidacijo CSS Škofja Loka, obračunavanje omrežnine...

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da podpirajo interpelacijo zaradi številnih napak vlade, kot so uvedba obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, dolge čakalne dobe v zdravstvu in poslabšanje položaja normirancev. Naštel je tudi poskus prepovedi kurjenja drv, prepovedi veselic in uvedbe nepremičninskega davka, romsko problematiko, nov način obračunavanje omrežnine in slabo črpanje evropskih sredstev.

Preko dela komisije za nadzor javnih financ so po njegovih besedah razkrili tudi druge "zablode Golobove vlade", kot so izplačilo nagrade Svetlani Makarovič, resničnostni šov Vojaki v akciji in načrte za likvidacijo podjetja CSS Škofja Loka. Omenil je tudi nakup helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, nakup stavbe na Litijski in najem prostorov za ljubljansko Dramo na Litostrojski.

Ob koncu se je osredotočil tudi na pokojninsko reformo in dejal, da je pomembna in jo je treba izvesti. A da je vlada ob njeni pripravi zamolčala, da višji odmerni odstotek nujno ne pomeni višje pokojninske osnove, saj se viša tudi število upoštevanih let. "S tem, da ste raztegnili obdobje upoštevanja, ste za približno 10 odstotkov znižali pokojninsko osnovo. In morate dvigniti odmerni odstotek zato, da boste obdržali pokojninsko osnovo vsaj na ravni, kot je bila do zdaj," je povedal.

Ob tem bo usklajevanje pokojnin bolj sledilo stopnji inflacije, in ne stopnji rasti plač kot doslej, kar po njegovih besedah pomeni realno nižje usklajevanje. Dodal je, da so plače v zadnjih 25 letih realno rasle za 1,5 odstotne točke več od stopnje inflacije.

Interpelacijo podpira tudi skupina nepovezanih poslancev

Poslanka Eva Irgl (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je ocenila, da je stanje, v katerem so se znašli številni upokojenci, vse prej kot dostojno, saj več kot polovica prejema pokojnino, ki je nižja od praga revščine. Ocenila je, da vlada na področju pokojninske zakonodaje ni naredila dovolj, zato bodo interpelacijo podprli.

Slovenija se uvršča med države EU z najbolj izrazitim staranjem prebivalstva, delež starejših od 65 let je 22 odstotkov, delež pa se bo v prihodnjih letih še povečal. Dodaten pritisk na pokojninski sitem pomeni tudi upadanje števila aktivnega prebivalstva. "Če je delovno aktivnih premalo, sistem ne more delovati, vsaj ne tako, kot bi si želeli. Zato tukaj ne gre za vprašanje političnih prepričanj, temveč za vprašanje vzdržnosti sistema," je prepričana.

Dodala je, da vlada govori o reformi pokojninskega sistema, vendar gre le za spreminjanje zakonodaje, ki pušča mnogo odprtih vprašanj. Za dolgoročno stabilnost sistema pa bi morali ustvariti boljše pogoje za tiste, ki danes vstopajo v aktivno življenjsko obdobje.

SDS v obrazložitvi interpalacije vladi očital laži glede pokojninske reforme iz leta 2012

Poslanec SDS Zvonko Černač je ob obravnavi interpelacije vlade v DZ premierju Robertu Golobu očital laži in manipulacije. Izpostavil je predvsem področje pokojnin in zavrnil Golobove navedbe o poslabšanju položaja upokojencev v času vlade Janeza Janše. Zavrnil je tudi očitek o zlorabi instituta interpelacije za namen referendumske kampanje.

Kot je v obrazložitvi predlagatelja interpelacije, ki so jo vložili v SDS, dejal Černač, sta v politiki najpomembnejša zaupanje in kredibilnost, tega pa ni mogoče zgraditi na manipulacijah in lažeh. Predsedniku vlade je očital, da je javno večkrat izrekel laži glede pokojninske reforme iz leta 2012, ko je vlado vodil Janša, saj da je po Golobovih besedah omenjena reforma pomembno znižala odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za skoraj 20 odstotkov, iz česar da izhaja problem zdajšnjih upokojencev, saj jim je takratna vlada v resnici poslabšala položaj.

Ob tem je predvajal tudi video posnetek tako Golobove izjave kot nekaterih drugih nasprotnih izjav, denimo generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijana Papeža. Janševa vlada je z zakonom iz leta 2012 ustavila dolgoletno padanje pokojnin, je poudaril Černač. 

Pri tem je izpostavil, da so zakon tedaj podprli vsi sindikati in socialni partnerji in da je bil v DZ sprejet v soglasju, zanj so glasovali tako poslanci koalicije kot opozicije. Ker nekateri od slednjih, ki jih je Černač tudi naštel, sodelujejo z aktualno vlado, je Goloba vprašal, ali meni, da so vsi ti njegovi sedanji sodelavci glasovali za slab zakon.

Takratni zakon je šel v dobro vseh upokojencev, sedanja vlada pa sprejema zakone za privilegirance, je izpostavil Černač. Ob tem je omenil zakon o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, o katerem bo na predlog SDS 11. maja referendum.

Na očitke vlade o zlorabi instituta interpelacije za namen referendumske kampanje pa je koaliciji odgovoril, da sama določa časovnico obravnave interpelacije in da bi datum lahko določili tako, da ne bi padla v čas kampanje. Interpelacije in referenduma ni mogoče zlorabiti, gre za ustavna instituta, ki se uporabijo takrat, ko so izpolnjeni pogoji zanju, je poudaril Černač.

Spremembe na področju pokojnin, ki jih pripravlja aktualna vlada, po njegovih besedah poslabšujejo položaj tako sedanjih kot bodočih upokojencev. V svoji obrazložitvi se je Černač dotaknil tudi drugih področij delovanja aktualne vlade. Današnja interpelacija naj po njegovih besedah odgovori, koliko časa namerava vlada še vztrajati pri mrtvem teku, praznih obljubah, manipulacijah in lažeh.

Ker je obrazložitev predlagatelja vključevala tudi izseke video posnetkov iz televizijskih oddaj, je vanjo posegla predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Prvič je opozorila, da tega doslej niso počeli in da so doslej na zaslonih predstavljali le lastne stvaritve, drugič pa odločila, da video posnetkov ne bodo predvajali, dokler se o tem ne bodo dogovorili na kolegiju predsednice DZ.

Predlagatelji interpelacije za zdaj niso predlagali nobenih sklepov, lahko pa do zaključka razprave to še storijo. Za obravnavo interpelacije je danes skupaj predvidenih nekaj več kot 14 ur.

Vlada vse očitke zavrnila

Vlada je že v odgovoru na interpelacijo vse očitke zavrnila in ocenila, da gre za zlorabo sicer legitimnega parlamentarnega instrumenta, kar zmanjšuje njegovo resnost in kredibilnost. Ministrska ekipa vztraja pri premierjevih navedbah o slabšanju položaja upokojencev z reformo iz leta 2012, obenem pa izpostavljajo ukrepe, ki so jih sami sprejeli z namenom izboljšanja položaja upokojencev.

To je sicer že deseta interpelacija v aktualnem mandatu in druga zoper celotno vlado. Te sicer v zgodovini samostojne Slovenije niso pogoste, pred Golobovo so interpelacijo prestale še vlade Janeza Drnovška, Antona Ropa in Mira Cerarja. Vse je v parlamentarni postopek vložila SDS.