Več kot dovolj podpisov za parkiriščni referendum, Janković umika odlok

Civilna iniciativa za Ljubljano (CILJ) je do četrtka do 15. ure zbrala 13.156 podpisov podpore za razpis tako imenovanega 'parkirnega referenduma'. Končni rezultat bo sicer znan v ponedeljek. Od četrtka popoldne je bilo namreč prek eUprave oddanih še 518 vlog, ki jih na Upravni enoti Ljubljana še obravnavajo.

Prag za izpolnitev referendumske zahteve je sicer 11.369 glasov podpore oziroma pet odstotkov volilnih upravičencev. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo 24. aprila na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) 227.367 volilnih upravičencev.

Klemen Fajs (CILJ) se je ob tej priložnosti zahvalil vsem aktivistkam in aktivistom, ki so zadnji mesec in pol neutrudno delili letake po terenu, plakatirali naselja in dežurali pred upravnimi enotami. "Brez njihovih marljivih rok se glas o referendumski pobudi ne bi razširil po vsej Ljubljani tako uspešno, kot se je. Hvala pa tudi vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam, ki so referendum masovno podprli in tako pokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem mestu bomo živeli," je sporočil.

Zahvalili so se tudi vsem civilnim iniciativam, ki so podpirale referendumsko zahtevo: Tržnice ne damo, Križank ne damo, Alpe Adria Green (kanal C0) in koalicija iniciativ proti sežigalnici. CILJ jih bo podpiral pri njihovih zahtevah še naprej, so sporočili iz iniciative.

MOL je medtem v sklicu 4. izredne seje mestnega sveta, ki bo 1. junija, na dnevni red umestila le eno točko – sklep o umiku sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v MOL iz postopka.

Pobudniki so na današnji novinarski konferenci že sami napovedali, da bo vodstvo občine na čelu z županom Zoranom Jankovićem sporni odlok "v strahu pred referendumskim porazom" najverjetneje umaknilo.

Janković je v posneti video izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih, ponovil svoje mnenje, da je bila s spremenjenim odlokom določena nova ureditev parkiranja v Štepanjskem naselju in drugih ljubljanskih soseskah, bolj pravična od zdajšnje. Ker pa je civilna iniciativa zbrala zadostno število podpisov za referendum, so bili v vodstvu občine po njegovih besedah pred dilemo, ali referendum, ki bi lahko bil 12. julija, razpisati ali pa odlok na seji mestnega sveta umakniti.

Odločili so se za drugo možnost, za to odločitev pa je Janković navedel dva razloga. Prvi je, da bi bilo 12. julija treba najti 1500 ljudi za izvedbo referenduma, drugi pa, da bi izvedba stala milijon evrov, ta denar pa bodo zdaj "porabili za tista dela, ki so v korist vseh Ljubljančanov". "Mi bomo delali vse v korist naših prebivalcev, na vas pa je, da se odločite, ali smo pri svojem delu uspešni," je sklenil Janković.

"Mestni svet bi se s sprejetjem tega akta na ponedeljkovi izredni seji postavil nad pravico občanov do referenduma. Takšen manever je nedopusten in bi bil po vsej verjetnosti tudi nezakonit," se je na ta korak občine odzval ljubljanski mestni svetnik in kandidat za župana na novembrskih lokalnih volitvah Jasmin Feratović.

Ena izmed posledic zavrnitve novega parkirnega režima na referendumu bi bila namreč po njegovih navedbah tudi odvzem pristojnosti Mestnemu svetu MOL za odločanje o parkirni politiki do konca mandata. "Lista Zorana Jankovića in njeni koalicijski partnerji bi s ponedeljkovo izredno sejo ne le izigrali voljo ljudi in njihovo pravico do referenduma, temveč bi si na tak način tudi zagotovili možnost nadaljevanja svoje zgrešene parkirne politike," je še dodal.

V Piratski stranki v primeru nadaljevanja tega postopka napovedujejo uporabo pravnih sredstev zoper takšno odločitev in tudi zoper funkcionarje, ki bi z izvedbo tega manevra storili kaznivo dejanje samovoljnosti.

Kritični so tudi v Levici, kjer menijo, da bo z manevrom z uporabo argumenta prihranka javnih sredstev prebivalcem Ljubljane onemogočeno demokratično glasovanje o aktualni problematiki, ki neposredno vpliva na njihova življenja.

"Cene na demokratično in transparentno odločanje o pomembnih političnih temah ne moremo postaviti. Župan bo sporni odlok sicer umaknil, a očitno je, da se je ustrašil neposrednega in demokratičnega soočenja z Ljubljančani ter poraza na voliščih," je zapisala koordinatorka lokalnega odbora Levice in mestna svetnica Urška Honzak.

"S tem izidom pošiljamo jasno sporočilo županu in mestni oblasti. Nismo vir prihodka za mestno blagajno in ne bomo pustili, da se nas tako obravnava," so ob tem še zapisali v iniciativi.

"Vedno znova se najdejo sredstva za infrastrukturne megaprojekte, namenjene zasebnemu kapitalu in turistom. Soseske, kjer živimo delavci in delavke, ki gradimo to mesto, pa ostajajo prezrte. Z današnjim dnem zahtevamo spremembo te paradigme!" dodajajo.

"Zavedamo se, da pravice niso nikoli podarjene, ampak so vedno izborjene. Zato danes najavljamo novo poglavje v gradnji gibanja CILJ, ki bo aktivno posegalo v politične procese, ki nam krojijo življenja, in zahtevalo, da sprejeti odloki in ukrepi služijo nam, ne na nas," napovedujejo.

"Prva priložnost za pomoč in ustvarjanje vezi med nami bo referendumska kampanja proti odloku o urejanju prometa. Ne bomo pa se ustavili tukaj, saj je težav v mestu veliko, posluha pa manjka na vseh področjih. Zato se bomo skupaj in demokratično odločali o naslednjih kampanjah," so sporočili.

"Proti neomejenemu proračunu in birokratskemu aparatu MOL-a smo postavili več tisoč ur ljudske kampanje. In te številke govorijo same zase: prek 100 zagnanih aktivistk in aktivistov, ki so tedne preživeli na ulicah, v soseskah in pred upravnimi enotami," je medtem sporočil Jernej Kastelic iz CILJ-a.

S 70.000 letaki so dosegli skoraj vsak blok v ljubljanskih soseskah, tisoči letakov pa so končali tudi za brisalci avtomobilov meščanov. Na ljubljanskih ulicah so obesili okoli 2000 plakatov, iz lastnega žepa so za vse to dali okrog 6000 evrov. "Niti enega samega centa nismo dali za sponzorirane objave ali zakupljene medijske oglasne prostore. Resnica ne potrebuje plačanih algoritmov," so k temu dopisali.

Organizirali so pet novinarskih konferenc, ustvarili prek 100 objav na družbenih omrežjih in izvedli 1. zgodovinski zbor občanov v Štepanjcu, kjer so prebivalci končno dobili glas in možnost, da sami odločajo o svoji soseski, so še poudarili.

"Za temi zbranimi podpisi stoji več kot 2000 ur prostovoljnega dela: več kot 1000 ur stanja, prepričevanja in usmerjanja pred upravnimi enotami ter še 1000 ur dela neposredno v soseskah z deljenjem letakov, plakatiranjem, razlaganjem in pogovori s sosedi," so našteli v iniciativi.

S spremembami odloka, ki jih je mestni svet sprejel 23. marca, a zaradi referendumske pobude še niso bile uveljavljene, bi sicer v stanovanjskih soseskah uvedli plačljivo parkiranje na javnih površinah z dovolilnicami za stanovalce. Praviloma bi bila izdana ena na stanovanje, veljala bi 365 dni od začetka veljavnosti, stala pa 60 evrov. Če bi bilo v soseski dovolj parkirnih mest, se bi lahko na stanovanje izdala tudi druga in tretja dovolilnica, ki bi stali 120 in 240 evrov.

Spremembe bi prinesle enotno ceno za nočno parkiranje v vseh conah v višini dva evra. Ob tem pa bi bilo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra ponoči.

Električna vozila pa bi lahko na prostorih za polnjenje stala samo za čas polnjenja. Poleg tega parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v sistemu souporabe, na parkiriščih za osebne avtomobile in v parkirnih hišah ne bi bilo več brezplačno.