Od 100 do kar 830 evrov več izdatkov iz lastnega žepa. To naj bi prinesla nova ureditev dolgotrajne oskrbe

Sredi oktobra je Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) sprejela odločitev, da toži Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker ne zagotovi dovolj denarja za zdravstvene storitve v domovih za starejše. Po odpravi anomalij do 26. plačnega razreda so se namreč plače zdravstvenega kadra v domovih dvignile, zdravstvena blagajna pa ni prilagodila cen storitev, kar pomeni, da breme sedaj nosijo oskrbovanci in njihovi svojci.

A to breme bo kmalu še višje. In to precej. Država namreč sprejema nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga čakamo že neverjetnih 16 let. Dolgotrajna oskrba je namreč niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Ker se populacija stara, prav tako trendi kažejo, da se bo ta populacija srečevala z oviranostjo in tako potrebovala podporo pri temeljnih dnevnih aktivnostih, bo področje dolgotrajne oskrbe predstavljalo vedno večji izziv.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni razpravi, je po mnenju predstavnikov skupnosti slab, saj bo na svojce prenesel še večje breme. Opozarjajo, da bodo domovi za starejše zaradi visokih vstopnih pragov za zavarovance dejansko postali hiralnice, oskrbnine pa še dražje. "To je korak nazaj proti hiralnicam," je že pred časom opozoril Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Osnutek zakona v celoti zavračajo

Opozarjajo, da oskrbovanci trenutno preveč plačujejo za storitve dolgotrajne oskrbe iz lastnega žepa. Kot pravijo, po vseh statistikah delež plačil iz lastnega žepa narašča mnogo hitreje kot javni izdatki. Zato zahtevajo vzpostavitev preglednega in solidarnega sistema, ki bo vsakemu starejšemu, ne glede na njegovo premoženjsko stanje, omogočil dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, ki jih potrebuje. Pristojnim so poslali več kot 30 strani pripomb na ureditev dolgotrajne oskrbe, a kot pravijo, odgovora niso dobili. "Predlog zakona, ki mu zaradi nedodelanosti težko rečemo predlog, ne le, da ne odgovarja na ključne izzive, temveč bi ob morebitni uveljavitvi celo poslabšal položaj velikega dela današnjih in bodočih uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe – starejših in njihovih svojcev," opozarjajo v skupnosti in dodajajo, da predstavlja velik korak nazaj v doseženem razvoju skrbi za starejše in druge ranljive skupine v Sloveniji.

Premalo sredstev iz javnih virov

Ključni razlogi za zavrnitev so v prenizkem financiranju storitev iz javnih virov (za tovrstne storitve iz javnih virov dajemo samo 0,9 odstotka BDP). "V luči demografskih sprememb, ki jih bo Slovenija občutila nadpovprečno, brez dodatnih sredstev za dolgotrajno oskrbo ne bomo zmogli dostojno poskrbeti za starostnike, ki bodo tako še bolj kot danes prepuščeni debelini lastnih denarnic in zmožnostim svojcev," opozarjajo.

Kritični so tudi do predstavljenih finančnih vidikov, ki jih v osnutku zakona predstavijo na zgolj dveh straneh. "Pri tem ni jasno, kaj tabeli sploh pomenita in kakšna je povezava med njima, kaj šele kako je predlagatelj prišel do številk v njih," opozarjajo in dodajajo, da osnutek ne obrazloži niti tega, kako je predlagatelj prišel do višine pravic, ki bodo pripadale posameznemu upravičencu. Več kot očitno je, da bo o tem odločal podzakonski akt. "Definitivno pa višina pravic ni stroškovno utemeljena, saj po projekcijah, ki jih je izračunala Skupnost socialnih zavodov Slovenije, vsak od dosedanjih stanovalcev domov za starejše plača več kot do sedaj. Podobno smo ugotovili tudi za uporabnike pomoči na domu, ki potrebujejo večji obseg pomoči mesečno," še navajajo.

Oskrbovanci bodo morali iz svojega žepa plačati bistveno več

Da bi pokazali, kaj novi zakon pomeni za ljudi, so opravili nekaj izračunov oziroma primerjavo cen po ’novem’ zakonu glede na sedanje stanje. Številke so šokantne. Kljub dodatku 30 evrov, kolikor naj bi znašalo novo obvezno zavarovanje, iz katerega bi se financirala dolgotrajna oskrba, bodo morali zavarovanci za oskrbnine plačati od 103 do 836 evrov več na mesec, odvisno od tega, kakšno oskrbo in nego bodo potrebovali. 

Skupnost je napravila izračune na stanovalcih, pri katerih se je testiralo ocenjevalno orodje. "Ugotovili smo izredno zaskrbljujoče rezultate, ki še potrjujejo, da zakon tlakuje pot k poceni hiralnicam. Izračuni temeljijo na predpostavki, da bomo stanovalcem zagotovili podobno storitev z enakim obsegom kadra," pojasnjujejo.

Poglejmo izračune, ki so jih pripravili v skupnosti:

Prvi primer: domska namestitev, oskrba I

Oskrbovanec je v dom prišel zaradi zloma kolka in osamljenosti, ker je živel sam. Po uspešni rehabilitaciji kolka je ostal v domu in bil uvrščen v osnovno oskrbo. (oskrba I, nega III, dodatka za pomoč in postrežbo nima)

Trenutni strošek znaša 1.164,60 evra, kar pomeni, da v sedanjem sistemu plača uporabnik 699,30 evra, ZZZS 465,30 evra. Po novem pa uporabnik ne bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, zato bo moral sam plačati celoten znesek (1.164,60 evra), kar pomeni 465,30 evra več.

Drugi primer: domska namestitev, oskrba IV

Uporabnik ima napredujočo demenco. V domačem okolju ne more sam živeti, svojcem nima, zato namestitev v domu. ( oskrba IV, nega IIT, dodatek v višini 146,06 evra)

Trenutni strošek znaša 1.465,80 evra, kar pomeni, da v sedanjem sistemu plača uporabnik 854,44 evra, ZZZS 465,30 evra ter dodatek 146,06 evra. V sistemu dolgotrajne oskrbe uporabnik prejme 508 evra, sam plača 957,80 evra. Razlika je 103,36 evra, plačal pa jo bo oskrbovanec.

Tretji primer: domska namestitev, oskrba IIIA

Oskrbovanka je živela sama, postala nepomična, nima svojcev. Iz bolnišnice je bila nameščena v dom. (oskrba IIIA, nega III, dodatek v višini 292,11 evra)

Trenutni strošek znaša 1.404,60 evra. V sedanjem sistemu plača uporabnik 647,19 evra, ZZZS 465,30 evra, dodatek znaša 292,11 evra. Po novem pa uporabnik prejme 639 evrov, sam pa plača 765,60 evra, kar je 118,41 evra več kot sedaj.

Četrti primer: domska namestitev, oskrba IIIB

Po kapi nameščen v dom. Nepomičen. Na sondi. Odvisen od pomoči. (oskrba IIIB, nega III, dodatek 418,88 evra)

Trenutni strošek znaša 1.518,90 evra. V sedanjem sistemu plača uporabnik 634,72 evra, ZZZS 465,30 evra, dodatek je 418,88 evra. Po novem pa uporabnik prejme 639 evrov, sam pa plača 879,90 evra, kar znaša 245,18 evra več kot sedaj.

Peti primer: živi doma in je uporabnik pomoči na domu

Uporabnik oboleva za Parkinsonovo bolezen, zaradi napredujoče bolezni je popolnoma odvisen od pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih. (upravičen je do pomoči na domu, mesečno v obsegu 78 ur, dodatek ima v višini 146,06 evra)

Trenutni strošek znaša 1.476,54 evra. V sedanjem sistemu plača uporabnik 220,54 evra, občina 1.109,94 evra, dobi pa še dodatek v višini 146,06 evra. Po novem pa bo uporabnik prejel 420 evrov, sam pa bo moral plačati kar 1.056,54 evra oziroma neverjetnih 836 evra več kot sedaj.

Šesti primer: živi doma in je uporabnik pomoči na domu ter dnevnega varstva

Uporabnik oboleva za demenco, zaradi bolezni nujno potrebuje podporo za varno življenje v domačem okolju. Zaradi tveganj begavosti in nezmožnosti samostojnega opravljanja dnevnih in podpornih opravil, je vključen del dneva v dnevno varstvo, v popoldanskem času in čez vikend prejema pomoč na domu. (pomoč na domu v obsegu 26 ur mesečno, hkrati je uporabnik dnevnega varstva in koristi organiziran prevoz v dnevno varstvo, in sicer 12 obiskov mesečno, prejema dodatek v višini 146,06 evra)

Trenutni strošek znaša 771,14 evra. Trenutno plača uporabnik 159,58 evra, občina 369,98 evra, ZZZS 95,52 evra, dodatek znaša 146,06 evra. V sistemu dolgotrajne oskrbe pa uporabnik prejme 508 evrov, sam pa plača 263,14 evra. Razlika v škodo oskrbovanca znaša 103,56 evra.

'Zgornji primeri jasno kažejo, kako škodljiv bo ta zakon za vse odvisne od tuje pomoči'

Če povzamemo izračune skupnosti, potem je jasno, da se bo oskrba po predlogu novega zakona o dolgotrajni oskrbi za oskrbovance v domovih zelo podražila. V določenem primeru celo za 836 evrov. "Zgornji primeri jasno kažejo, kako škodljiv bo ta zakon za vse odvisne od tuje pomoči," opozarjajo v skupnosti. A to so zgolj izračuni, ki pa bi v končni verziji lahko bili še slabši, saj se zadnja leta nižajo cene zdravstvenih storitev. Te so letos na ravni 91,74 odstotka cene pred 1. aprilom 2009, opozarja Bizjak.

V skupnosti še opozarjajo, da osnutek zakona izničuje skoraj 30 let razvoja skrbi za starejše v Sloveniji. "Predlog namreč ne nameni niti besede socialnim vsebinam, ki v domove vnašajo življenje ter so nepogrešljive za dostojno in kakovostno življenje. Zato lahko že sedaj napovemo, da bi pripeljal do kadrovsko, finančno in programsko podhranjenih domov za starejše. Ti bi bili polni nepokretnih starostnikov – sicer umitih in nahranjenih, ki pa bi dneve preživljali v dolgočasju in osamljenosti," opozarjajo v skupnosti.

V skupnosti še opozarjajo, da so pripravljavci največjo pozornost namenjali temu, kako oklestiti morebitne izdatke glede na vsakokratno stanje proračuna in javnih blagajn ter jih v največji možni meri prevaliti na same starostnike in njihove svojce – pa četudi bodo ti vseskozi redno plačevali predviden prispevek za dolgotrajno oskrbo.