Slovenija

Že vsak deseti učenec ima odločbo, tudi zaradi čustveno-vedenjskih motenj

Ljubljana, 18. 04. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Anamarija Ficko, K.H.
Komentarji
148

Število otrok s posebnimi potrebami se že nekaj let povečuje, takšnih je v populaciji učencev že 10 odstotkov, največ zaradi govorno-jezikovnih motenj in dolgotrajnih bolezni. Zaskrbljujoče pa je, da se v zadnjem času povečuje tudi število odločb zaradi čustveno-vedenjskih motenj. Tesnobnost in impulzivnost, anksioznost, depresija so med drugim tudi posledica šolanja na daljavo, ugotavljajo strokovnjaki. Pa je res kriva le pandemija ali morda tudi slog življenja in spremenjene družbene vrednote? Je prav, da zaradi otroka, ki ima izbruhe jeze, trpi ves razred? Je imeti odločbo danes bonus?

Osnovna šola Kašelj je ena izmed tistih šol, ki slovi po tem, da je prijazna učencem s posebnimi potrebami. Pred petimi leti so imeli na šoli 19 otrok s posebnimi potrebami, trenutno jih je že 57. Na šoli imajo zato kar sedem strokovnih delavcev in še tri šolske svetovalne delavce. 

A Osnovna šola Kašelj ni edina šola s povečanim številom učencev z odločbami. Podatki Zavoda za šolstvo kažejo, da se vsako leto število odločb povečuje, zadnji dve leti za 10 odstotkov, to pa pomeni tudi več pritiska na šolske delavce. 

"Otrok z odločbami je čedalje več, mi učitelji pa nekompetentni, da izvajamo in sledimo tem odločbam," je svoje razmišljanje glede stisk učencev in učiteljev zapisala ena od učiteljic, ki se javno sicer ni želela izpostaviti. "Ko nam ravnatelji določijo urnik in dobimo vsak po dva, tri učence z odločbo, nikogar več ne briga, kakšna bo ta "strokovna" pomoč. Je na urniku in kljukica. Sistem se nam sesuva še hitreje kot zdravstveni. Učiteljev ni, odnosa do šole nimajo ne otroci ne starši. Vsi bi pa imeli odlične ocene, saj so trojke že neuspeh. Domačih nalog ne delajo. Učijo se le pred ocenjevanji. Le za ocene. To je torej naša družba," je zapisala. 

Otroci v razredu
Otroci v razredu FOTO: Kanal A

Pritisk nekaterih staršev v tretji triadi se res povečuje, priznava tudi Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj. Ker danes štejejo le še ocene in točke. "Vsi otroci, ki imajo odločbo otroka s posebnimi potrebami, imajo po zdajšnji zakonodaji '10-odstotni popust' – če lahko tako v hecu rečem – pri vpisu v srednjo šolo," pravi Šoštar.

A kljub temu: odločbe se izdajajo z razlogom in jih ni tako lahko dobiti. Postopki so dolgotrajni, lahko trajajo leto ali več. Toliko prošenj za prednostne obravnave niso kot šola naslavljali še nikoli prej, priznava tudi Šoštar, ki pa ga glede prihodnosti skrbi predvsem to, da je med mladimi opaziti vedno več individualnosti, introvertiranosti in s tem tudi slabih socialnih kompetenc. "Če je prej svetovalna služba na teden recimo dobila samoiniciativno obisk petih učencev, danes govorimo o 30, 40 učencih, ki pridejo po pomoč," je dejal. 

Raje je bil doma kot zunaj v družbi

To je zgodba otroka z odločbo motnje pozornosti. Da je nekaj hudo narobe z njegovim sinom, saj se je izogibal družbi sovrstnikov, je oče Ljubo začel opažati po ponovnem odprtju šol. 10-letnik se je tako v šoli kot tudi doma težko zbral, ko je šlo za učenje.

"Velikokrat je rekel, da se trudi in da ne ve, zakaj mu ne uspe," pravi oče. 

Sin je zato v enem letu dobil odločbo zaradi pomanjkanja koncentracije, s tem pa tudi podaljšan čas pisanja testov. Ima pomoč pri slovenščini, matematiki in angleščini. A oče odkrito priznava: telefoni in računalniki so naredili največ škode. Oba njegova sinova sta veliko na telefonih, s tem Ljubo, priznava, bije bitko že nekaj časa in se mu včasih zdi, da je brez moči.

"Enkrat sem rekel, da en mesec ne bo interneta, da nekaj popravljajo pri našem operaterju, in je mlajši sin začel jokati," pravi.

Današnja družba res ustvarja več pritiskov ali pa morda le generacije, ki so manj usposobljene za stresne situacije in se skoznje učijo tudi manj empatije? Odgovor je kompleksnejši, priznava strokovnjakinja kliničnopsihološke diagnostike Mateja Hudoklin. Prepričana je, da veliko odgovornost za več čustveno-vedenjskih motenj nosi porast tehnologije, pametnih telefonov in drugih naprav. "Če opazujemo mlade družine, ko gredo na pico, imajo otroci, da dajo mir, pred sabo zaslon. In to so otroci, ki še ne govorijo, ki so v teh varnih stolčkih, s tem rastejo in so to njihove varuške. Lahko si mislimo, kaj vse to potegne s seboj, ko otroci začnejo odraščati, ko pridejo v šolo," pravi Hudoklinova.

Morda je težava tudi v tem, da za vse iščemo samo še specialiste, še meni Hudoklinova, ki nikakor ne minimalizira problemov in stisk, vseeno pa je prepričana, da bi se marsikatere težave dalo rešiti že s preventivnimi programi in s podporo družine. Vsaj tiste v začetni fazi. "V idealnem svetu bi lahko podporo dobili v ožji skupnosti, kjer živijo," meni. 

Da pogovor veliko reši, se strinja tudi Jaša, ki je v preteklosti večkrat prišel po brezplačno učno pomoč v večgeneracijski center Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. "Sem sem prihajal zaradi učne pomoči, zdaj pa tudi sam pomagam otrokom in postajam prostovoljec," pravi Jaša. 

Tu otroci in mladostniki ne dobijo le učne pomoči, pač pa tudi razumevanje in kakšen življenjski nasvet. "Smo tudi mi prostovoljci tu deležni kakšne stiske in jo zatremo, ko damo kakšen nasvet, ali pa jih samo malo preusmerimo, če se da," pravi Mya Prešern McCann.

Porast samomorilnosti in absentizma

Čakalne vrste se daljšajo, problemi, ki bi se morebiti s hitro pomočjo okolice in družine sanirali, pa poglabljajo. V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani se na kliničnega psihologa čaka eno leto in štiri mesece, pod stopnjo hitro otroci čakajo devet mesecev, podobno dolga je čakalna vrsta tudi za pedopsihiatra. Eno leto pa je lahko za mnoge predolgo.

Po podatkih Policije si je v zadnjih petih letih življenje vzelo že za en razred otrok, to je kar 23 mladoletnikov.

Na eni od srednjih šol v središču prestolnice so na primer letos zaradi poskusa samomora pred dvema mesecema odstranili kljuke z oken. Stanje je kritično, poskusov samomorov je bilo samo lani pri nas 569.  

"Dostikrat ne vidiš tega pri nekom, da gre skozi duševne stiske," pravi 18-letni Oskar. 

Opazno več je v šolah tudi absentizma. In takšne odsotnosti so v večini opravičene celo od staršev. "So dijaki in dijakinje, ki bi prihajali le na pisna ocenjevanja. Zjutraj ne bi bil v šoli, potem bi prišel samo na ocenjevanje in potem bi šel domov, s pojasnilom, da je bolan," pravi ravnateljica šole. 

Vzgojna funkcija in naloga šole je, da predstavlja za otroka določene izzive, frustracije na učnem področju in področju medosebnih odnosov, zato je hoditi v šolo tako pomembno, opozarjajo strokovnjaki. A po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je vsako leto več otrok, ki se šolajo na domu. Dejstvo je, da so težave današnjih mladih drugačne, kot so jih imele prejšnje generacije, poudarjajo številni strokovnjaki. Svet se je digitaliziral, komunikacija spremenila, mladi so navajeni močnih dražljajev, ki hitro pridejo in minejo, in tako bi radi reševali tudi težave. Marsikateri starši želijo, da se svet prilgaja njihovim otrokom in ne oni svetu, za povrh pa kljub prevladujočemu sporočilu "Bodi, kar si" otroci vsak dan dobivajo tudi povsem kontradiktorna sporočila: "Naj pa bodo vseeno najboljši."

  • 20 - Liv Amiti E+ 3 (žensko)
  • 19 - Liv Vall E+ 2 (žensko)
  • 18 - Gravel kolo Giant Revolt 0
  • 17 - Giant Reign E+ 1
  • 16 - Giant Propel Adv Pro 0
  • 15 - Giant DailyTour E+ 1 RT
  • 14 - Giant Stance E+ 2 29
  • 13 - Liv Avail Adv 1 (žensko)
  • 12 - Giant Propel Advanced Pro
  • 11 - Giant Trance X E+ 1 Pro 29
  • 10 - Giant Talon 1 29 GE
  • 9 - Giant Defy Advanced 2
  • 8 - Giant TCR Advanced 1 Disc
  • 7 - Giant Explore E+ 2
  • 6 - Giant Trance X 1 29er
  • 5 - EnviLiv Advanced (žensko)
  • 4 - Liv Embolden E+ 1 (žensko)
  • 3 -Giant Propel Advanced 1ct
  • 2 - Giant Fathom E+ 2 Pro
  • 1 - Giant TCR Advanced SL 0

KOMENTARJI (148)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Smuuki
19. 04. 2024 08.08
+3
V osnovnih šolah prepovedati vstop staršem v šolo prvi korak. Uravnovesiti učiteljske vrste z moško populacijo drugi korak. Otrokom določiti jasno mejo kje se njihove pravice končajo in jasno definirati obveznosti. Tretji korak. Otroci s posebnimi potrebami bodo kar sami od sebe izhlapeli. Spet bo šola postala šola in učitelj spoštovan poklic in avtoriteta. Vse do takrat bo navadno bluzenje
centurio
18. 04. 2024 21.47
+1
12 mesecev, odžene težave stran
avgust.
18. 04. 2024 21.33
+3
Kako pa naj bodo otroci normalni, če jih neke "komisije" sprašujejo, kakšnega spola so in kako se identificirajo, na kar še marsikateri odrasli ne zna odgovoriti? A mislite, da so istospolna nagnjenja pogruntavščina od včeraj. V naših časih smo temu rekli raziskovanje, odkrivanje,... na koncu je večina ugotovila, da to ni to in si ustvarila družino. Nobenega problema nimam s tistimi, ki so si izbrali istospolnega partnerja in živijo sebi zvesto življenje, zelo pogumno in vredno spoštovanja. Mi gredo pa zelo na živce tisti, ki to izrabljajo za samo promocijo, za slavo, za zabavo in pa kot nek izraz uporništva, potem so pa pri 35-ih vsi poročeni. Otrokom je potrebno pustiti otroštvo, ne pa jih zastrupljati. Ko bodo odrasli, bodo že vedeli, kako in kaj, pred tem so pa zelo vodljivi in ranljivi, potem pa imamo animoznost in depresije in ne vem kaj še vse.
centurio
18. 04. 2024 21.58
Miran1960
18. 04. 2024 19.33
+3
Že v naši generaciji so nekateri komplet zaj... bistvo. In ti takratni otroci so sedaj starši takih sončkov da se kar bliska. Nekdaj so bili stražmojster, župnik, župan in nadučitelj nesporne avtoritete v kraju, kako je danes? Dobil si po tazadnji ali okrog ušes in doma še enkrat v potrditev in mir. Pa v vojski si resda prebil preveč časa a so ti vcepili red i spoštovanje predpostavljenih, če tega nisi bil vajen kot ti totalno neposlušni otroci s posebnimi potrebami
centurio
18. 04. 2024 21.49
štrekeljc
18. 04. 2024 19.32
+5
"Enkrat sem rekel, da en mesec ne bo interneta, da nekaj popravljajo pri našem operaterju, in je mlajši sin začel jokati," Hudooo, jokal je! In? Tudi pri nas je bilo dretje, ko je neka mula ostala za en mesec brez telefona. Posledica? Namesto, da bi buljila v telefon se prav ta hip že tri ure uči, ne da bi ji kdo to naročil. Preganja dolgčas...
aristotel
18. 04. 2024 18.48
+4
To je odsev družbe v kateri živimo in jo propagirajo a je dejansko blago rečeno čudna namensko razvrednotenje vrednot predvsem osnovne spoštovanja,do staršev,bližnjih,sosedov družbe,učiteljev,starejših,narave, razvrednotenje spola ...ter na drugi strani zlitje z družbenim omrežjem in virtualno resničnostjo ter pomanjkanje osnovne empatije podkrepljeno z nerealnim pričakovanjem družbe in staršev..kaj pa pomeni bodi kaj si podkrepljeno z raznimi spletnimi vplivneži ? in to pri otrocih...noro..kaj pomeni porast otrok s posebnimi potrebami to da je šola v katero hodijo za njih pretežka ! Model zahodne družbe izgublja konkurenčnost mladih in njihove prihodnosti ker dela družba iz njih človeške robote kar je že vidno na velikih področjih.
AlexReal
18. 04. 2024 18.43
+5
Zanimivo, ko pa taki učenci primejo telefon v roke in visijo na njem cel dan, pa ni nikakršnih vedenjskih motenj !
glavcaena
18. 04. 2024 18.27
+8
preveč strokovnjakov imamo, samo to je problem, v mojih časih, 30 let nazaj govorim, te je učitelj resetiral po glavi pa nisi bil več poseben...pol si jih pa še doma fasal
tali?ni tom
18. 04. 2024 18.22
+5
torej od teh cvetk ki so jih vzgojili neresni starši ki so mislili da držijo boga za kugle,bojo naslednji prejemniki socialnih prejemkov in polnilci črnih kronik! krasni novi svet,namesto da bi otroke ,ker otroci so ogledalo staršev,učili kulture,jim privzgojili delovne navade,sočutje do človeka in ostale normalne stvari,so pripravili probleme za naslednjih 70 let! bravo starši,še bolj pa sistem ki namesto normalnosti raje propagira mavrične in podobne!
Bukovlist
18. 04. 2024 17.38
+4
Vsem otrokom zakonsko omejiti možnost visokošolskega študija ker bo odrasel predstavljal nevarnost neodgovorne osebe v družbi.. Hudičevo bi starši premislili ali bodo svoje otroke vlačili po ordinacijah in iskali ovinke za svoje sladkorčke.
Bukovlist
18. 04. 2024 17.26
+8
Ne pomaga zdraviti otroka če hkrati ne zdravite staršev..Vse ostalo je samo potuha in sprenevedanje pred problemi današnje družbe!
JApajaDAja
18. 04. 2024 17.05
+9
in ta "odločba" bo čez leta, ko otrok odraste kot "alibi" za vse kar bo naredil izven zakonskih okvirov?
Bukovlist
18. 04. 2024 17.28
+5
odločba dela psihopate.Sramota za starše kateri se ne spoprimejo z problemi lastnih otrok.
Lenka Sešeta
18. 04. 2024 16.30
+9
Otrok s posebnimi in "posebnimi" potrebami je odločno preveč (polovica neupravičeno). OK, če otrok že ima odločbo, spravimo ga do poklica. A večina otrok oz. staršev je nerealnih in silijo, predvsem učitelje, da uspešno končajo šolo, čeprav za poklic, za katerega se izobražujejo, niso sposobni. Poznam kar nekaj primerov, ko je otrok s posebnimi potrebami imel po 3 do 4 ure tedensko dodatne strokovne pomoči, po milosti božji končal celo višjo šolo, potem pa čez noč postal invalid in nesposoben za vsako delo. Res smo bogata družba, da 9+4+5 let šolamo ljudi, ki niso sposobni za nobeno delo, namesto da bi jih po osnovni šoli naučili bistvenega za samostojno življenje.
avgust.
18. 04. 2024 16.54
+6
Lenka draga, k nam hodijo v službo mladi z dokončano šolo, pridni, lepo vzgojeni, prijazni, in v današnjem svetu so avtomatsko obsojeni na životarjenje. Zunaj pa mešetarji z avti z nedokončano OŠ, potomci veljakov alla oba Jankovičeva, vplivnice alla Tina s fotkami s celega sveta,....kaj praviš, koga nagrajuje naš politični sistem? Danes za vladajoče niso pomembni pridni in dobri, ti so samo molzni boben, pomembni so tisti, ki se jih z lahkoto prepriča v promocijo in hvaljenje takega sistema in v to smer gre naša družba, politika...in sredstva so čedalje bolj umazana in agresivna. In ko ti pridni fantje računajo, kaj jim od plače ostane po plačanih stroških in najemnini, se mi dejansko zasmilijo. To je problem sistema, ki ga vodi aktualna politika in njeni podporniki.
avgust.
18. 04. 2024 16.29
+1
Ja, nekaterim od tu je očitno niso dali, kot npr. janku in sedaj je kar je.
ap100
18. 04. 2024 16.15
+9
permisivna vzgoja
JohannDoe
18. 04. 2024 16.04
+9
Včasih smo imeli posebne šole, kjer so se takim učencem skušali prilagajat. Potem so posebne šole ukinili, češ, da ne bo diskriminacije in smo postali vsi "posebni".
Harpuna
18. 04. 2024 15.52
+14
Edina rešitev v tej nori družbi je vrnitev šolstva izpred 50 let in prepoved vmešavanja staršev v šolski sistem.
JohannDoe
18. 04. 2024 15.50
+4
Je kdo gledal Idiocracy? Kmalu bomo vsi z odločbo. In večini očitno to prija.
jank
18. 04. 2024 15.34
+0
Pa saj ni čudno, da je takšen delež, ker imamo okoli ČETRTINO obolelih z virusom janšitis.
JohannDoe
18. 04. 2024 15.53
+3
ap100
18. 04. 2024 16.17
+1
in jank spada globoko v to skupino z dnevnim dokazovanjem
vicente
18. 04. 2024 15.07
+6
imam 60 let in ne razumem kako v mojih časih ni bilo nobenega z posebnimi potrebami ali lahko kdo prosim pojasni???
orhideja79
18. 04. 2024 15.14
-2
zato, ker takrat to niso smatrali za problem. Tudi sam jih imam preko 40 in v svoji mladosti, sem bil pri vseh specialistih mogoče in nihče mi ni podal odločbe. Šele veliko kasneje sem jo dobil.
vicente
18. 04. 2024 15.23
+4
je povedal otroku da mesec dni ne bo interneta in je mulc začel jokati ,ker je stalno na telefonu,Ljubo kaj si prismojen kdo mu je kupil telefon ti si mu ga kupil in ti mu ga poberi amen ne pisat odločbe