Člane komisije – ta je bila ustanovljena lani poleti na zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), da bi ugotovili morebitne nepravilnosti pri gradnji avtocest v Sloveniji in lastninjenju gradbenih podjetij – je zanimal predvsem t. i. Zemonski sporazum, v katerem naj bi se največji gradbinci avtocest kartelno dogovarjali o poslih.
"Zame to nikoli ni bil kartelni dogovor," je povedal nekdanji direktor GIZ Gradis Ljubljana Anton Zaletelj. Če bi bilo tako, ga namreč ne bi sklenili "sredi belega dne, ob vinu". Kot je pojasnil, so gradbinci s tem sporazumom le prešteli svoje zmogljivosti in na tej osnovi določili deleže, ob čemer je "vsak govoril, da ima več opreme in delovne sile, kot je bilo zapisano".
Na čigavo pobudo je prišlo do sporazuma, Zaletelj ni vedel, menil pa je, da so ga verjetno spodbudili dvomi, da so slovenski gradbinci sposobni dokončati avtocestni križ. Tudi direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje je povedal, da je do sklenitve sporazuma prišlo zelo spontano, leta 1999 ob odprtju odseka Vipava–Nova Gorica na Zemonu. Navzoči so bili izključno predstavniki gradbenih podjetij.
Kraški zidar kot razmeroma majhno podjetje je v sporazumu videl možnost sodelovanja v nacionalnem programu izgradnje avtocest, je povedal Lipanje. "Podpisal sem ga z zadovoljstvom, brez zadreg, da bo iz njega nastal tak problem, kot je danes," je dejal.
Zemonski sporazum je bil po Lipanjevih besedah logično nadaljevanje začetka Darsovega avtocestnega programa. "Mislim, da je bila takrat politična volja, da v tem programu sodelujejo vsa podjetja, ki so pač sposobna v danem trenutku neko stvar izvajati," je dejal.
Tako Lipanje kot Zaletelj sta povedala, da je Darsov program v začetku dajal prednost domačim izvajalcem pred tujimi. Domači izvajalci so lahko oddajali ponudbe po deset odstotkov višjih cenah kot tuji, kar je Lipanje razumel kot pomoč domačim gradbincem, da se lahko usposobijo. S približevanjem Slovenije EU so to določilo izvzeli iz razpisov in udeleževali so se jih lahko tudi tujci, zato se mu zdi logično, da "smo se domači gradbinci morali združiti v smislu zmogljivosti in se s tem na nek način obraniti pred tujci".
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.