Minuli torek je začel veljati odlok o džamiji. Za predvidoma 10 milijonov evrov naj bi jo zgradili v štirih do petih letih. Predpogoj za gradnjo džamije je odkup zemljišča v bližini južne ljubljanske obvoznice, ki ga bo mestna občina prodajala predvidoma septembra. V teh dneh bo stekla cenitev.
"Koliko bo zemljišče stalo, je težko reči. V proračunu je okvirna ocena nekaj sto milijonov tolarjev. Sami pa si lahko predstavljate koliko lahko sta vredna dva hektarja stavbnega zemljišča v Ljubljani," je povedal podžupan mestne občine Ljubljana, Miloš Pavlica.
Po neuradnih podatkih naj bi občina računala na 500 oziroma 600 milijonov tolarjev. "Pri gradnjah takih zahtevnih objektov pa so seveda vedno možni takšni in drugačni ugovori," je še dodal Pavlica. Prvi nasprotnik gradnje džamije Mihael Jarc po drugi strani pravi, da ne ve ali je v bitki "džamija" poraženec ali ne. "Zgodovina bo sodila, obsodila in oprostila. Jaz upam, da ne bom med obsojenimi, ampak med oproščenimi. Jaz se ne umikam, poslužil se bom samo demokratičnih postopkov, tako kot doslej," je pojasnil Jarc.
Da je urbanizem tudi ali predvsem politika, govori prav zgodba o džamiji. Boj proti gradnji, zbiranje podpisov, skorajšnji referendum in pomisleki o ustreznosti te lokacije, pa kljub zaključenemu prvemu poglavju mečejo senco na versko strpnost na sončni strani Alp.
Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji pa je bil tudi gost oddaje 24ur.
Prvi korak k postavitvi džamije je za vami - kateri postopki še sledijo?
V slovenski Islamski skupnosti še vedno nismo dobili nobene ponudbe od Mestne občine Ljubljana za odkup zemljišča, to pa je tudi prvi korak, ki ga bo Islamska skupnost storila. Potem bo sledil javni, mednarodni razpis za džamijo, nato pa še gradbena dovoljenja in ostala birokratska urejanja.
Občina za zemljišče pričakuje najmanj 500 milijonov tolarjev. Kako boste do septembra zbrali ta denar?
Mi še vedno ne vemo koliko bo občina zahtevala za to zemljišče. Zagotovo vsote septembrske ponudbe ne bomo morali plačati vso na enkrat. Upamo, da bodo na Mestni občini dali kakšen razumen rok in bomo skušali zbrati ta denar.
Džamija naj bi v celoti veljala skoraj 10 milijonov evrov; kje jih boste dobili?
Že smo začeli z zbiranjem denarja, najprej med muslimani, ki živijo v Sloveniji. Velika večina Bošnjakov, ki živi v diaspori je pripravljena pomagati Islamski skupnosti. Ne smemo pozabiti muslimanov iz Sandžaka, Makedonije in Kosova, ki živijo v Sloveniji in v tujini in ki so pripravljeni pomagati pri izgradnji tega Islamskega in kulturnega centra. Pričakujemo pa tudi pomoč iz ostalih muslimanskih držav.
Že imate končne načrte, kakšna naj bi bila džamija, kako naj bi izgledala?
Nimamo. Pomagamo predvsem slovenskim arhitektom, ki v tem času že skicirajo svojo podobo džamije. Sledil bo javni razpis in potem bomo izbrali najboljšo rešitev.
Lahko že napoveste kdaj bo v zemljišče v Trnovem zasajena prva lopata in kdaj bo džamija končana?
O tem pravzaprav nismo veliko razmišljali, zato ker so birokratski zapleti vedno prisotni in jih tudi pričakujemo. Pričakujemo, da bi z gradnjo začeli čez eno leto ali dve, kdaj bomo končali pa ne vemo.
Nasprotniki džamije pa že napovedujejo nadaljnje zaostrovanje. Pričakujete nove zaplete?
Mi smo doživeli že marsikaj v zvezi z džamijo, tako da nas nič novega ne bo presenetilo. Vendar pa upamo, da zdaj ne bo več večjih zapletov v zvezi z gradnjo džamije.
