Državni zbor je končal izredno zasedanje o predlogih za začetek postopkov za spremembo ustave, v okviru katerega je z zadostno podporo (dvotretjinsko večino prisotnih poslancev) začel postopke za revizijo ustave v delu, ki se nanaša na referendum in sodstvo. Poleg tega so poslanci podprli tudi spremembe, s katerimi naj bi zagotovili uravnoteženo zastopanost žensk in moških in pravico do pokojnin. Sprejeli so še predlog skupine poslancev, po katerem bi v ustavi izrecno opredelili, da so v Sloveniji enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene tudi na podlagi invalidnosti. Kot je znano, je državni zbor že v ponedeljek podprl vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave glede ustanavljanja pokrajin.
Proti kanclerski vladavini
Poslanke in poslanci pa so zavrnili vladni predlog sprememb s področja oblikovanja vlade, po katerem bi ministre na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. Prav tako pa so nasprotovali tudi alternativnemu predlogu opozicijskih poslancev. Zadostne podpore ni bil deležen niti opozicijski predlog za razširitev poslanske imunitete tudi na civilno odgovornost. Niso se strinjali tudi s predlogom za omejitev opravljanja funkcije predsednika republike na največ dva mandata ter znižanjem volilne pravice s sedanjih 18 na 17 oziroma 16 let. Nespremenjena bo ostala tudi preambula ustave, saj predlog za njeno dopolnitev z narodnoosvobodilnim in protifašističnim bojem ni prejel zadostne podpore. Že v ponedeljek so zavrnili predlog Maksimiljana Lavrinca za črtanje 143. člena ustave (prostovoljno povezovanje občin v širše samoupravne skupnosti).
Kako bodo urejeni referendumi
Poslanke in poslanci so s 56 glasovi proti 26 (84 navzočih) podprli začetek postopka za spremembo zgolj 90. člena ustave, ki ureja področje zakonodajnega referenduma. Po drugi strani namreč predlogi za spremembo 97., 99. in 170. člena ustave niso dobili zadostne podpore, tako med drugim vladni predlog, da bi državnemu svetu odvzeli pravico za zahtevo za razpis referenduma, ni bil sprejet. Že ustavna komisija se je sicer strinjala le s predlogom za začetek postopka za spremembo 90. člena ustave. Pri tem pa je sprejela še stališče za nadaljnji ustavno-revizijski postopek, o katerem bodo, kot so se dogovorili na današnjem zasedanju, odločali na eni od prihodnjih sej. Že danes pa je vodja poslanske skupine SDS France Cukjati napovedal vložitev dopolnil k stališču. Ustavna komisija je v stališču predlagala, da se v 90. členu opredeli le naknadni zakonodajni referendum, ki ga razpiše državni zbor na zahtevo tretjine poslancev, na zahtevo najmanj štirideset tisoč volivcev in državnega sveta ter omogoči razpis referenduma o ljudski iniciativi.
Pregled dosedanjih referendumov
V Sloveniji smo v dvanajstih letih samostojnosti imeli deset referendumov, od tega kar pet letos. Največ referendumov je bilo predhodnih zakonodajnih, po vladnem predlogu pa naj bi prav takšne po novem ukinili.
Sedanja zakonodaja pozna tri vrste referendumov:
- zakonodajnega, ki je lahko naknadni in na njem volivci potrdijo ali zavrnejo zakon, ki ga je državni zbor sprejel; in pa predhodni, na katerem volivci odločajo o vprašanjih, ki se bodo šele uredila z zakonom. Tega naj bi po novem ukinili.
- druga skupina je posvetovalni referendum. Volivci odločajo o vprašanjih širšega pomena. Takšna sta bila letošnja referenduma o vstopu v Nato in Evropsko unijo.
- tretja skupina pa je referendum o spremembah ustave.
Le rezultat posvetovalnega referenduma ni zavezujoč za državo.
Leta 1996 so volivci na predhodnem zakonodajnem referendumu odločali o volilnem sistemu. Letos smo imeli kar tri predhodne referendume; o preoblikovanju slovenskih železnic in vračanju vlaganj v telefonsko omrežje ter o odpiralnem času trgovin. Edini naknadni zakonodajni referendum je bil leta 2001, in sicer o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Volivci so zavrnili tisti del zakona, ki je takšno oploditev omogočal tudi samskim ženskam.
Nekateri opozarjajo, da bi pri referendumski zakonodaji morali urediti še eno stvar, in sicer volilno udeležbo. Ta v povprečju znaša 33 odstotkov. V primeru referenduma o izgradnji tretje termoelektrarne v Trbovljah je tako le 27 odstotkov volivcev odločilo, da države ne bo finančno pomagala pri izgradnji elektrarne.
Morda pa se nam kmalu obetata še dva referenduma, in sicer o izbrisanih in zakonu o lovu. Za vsak referendum mora država odšteti pol milijarde tolarjev.
Spremembe na področju opravljanja sodniške funkcije
Na področju ustavne ureditve tretje, sodne veje oblasti vlada predlaga spremembo 129. člena, s katero naj bi določili, da se sodnik imenuje najprej za dobo petih let, v petem letu opravljanja sodniške funkcije pa je lahko imenovan v trajno funkcijo. Predlagana sprememba bi uvedla obdobje omejenega petletnega mandata z namenom izvedbe strokovnega preizkusa sodnikov začetnikov. Po mnenju vlade je potrebno spremeniti tudi 130. člen, s čimer naj bi določili, da sodnike imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta, predsednika vrhovnega sodišča pa imenuje državni zbor na predlog sodnega sveta izmed vrhovnih sodnikov. Poleg tega bi kazalo spremeniti tudi 131. člen. Na novo naj bi namreč določili drugačno sestavo in izvolitev sodnega sveta. Po vladnem predlogu bi šest članov sodnega sveta imenoval državni zbor, sedem članov pa bi izvolili iz svojih vrst sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Državni zbor je predlog za začetek postopka o ureditvi sodstva podprl s 75 glasovi za in 12 proti (87 navzočih), vendar so poslanske skupine v nadaljnjem postopku napovedale podporo le nekaterim členom.
Uravnotežena zastopanost žensk in moških v javnem življenju
S 77 glasovi za in enim proti (nasprotoval mu je le Branko Kelemina - SDS) je državni zbor začel postopek za ustavno zagotovitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. Tako je skupina poslancev predlagala spremembo 44. člena, kasneje pa na podlagi sklepa ustavne komisije 43. člena ustave. V slednjega naj bi tako dodali nov odstavek, po katerem naj bi zakon določil ukrepe za spodbujanje enakih možnosti kandidiranja moških in žensk za voljene položaje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
Za enakost pred zakonom
S 77 glasovi za in nobenim proti so poslanke in poslanci podprli tudi predlog skupine poslancev za začetek postopka za dopolnitev 14. člena ustave, da bi v ustavnem členu, ki se nanaša na enakost pred zakonom, izrecno opredelili, da so v Sloveniji enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene tudi na podlagi invalidnosti. Nekaj manj podpore (72 za in 12 proti) pa je bil deležen predlog skupine poslancev za začetek spremembe 50. člena ustave, in sicer z dopolnilom, da je pravica do pokojnine ustavna pravica.
