Zelena luč za vse kandidate

Člani mandatno-volilne komisije državnega zbora so podali soglasje k vsem štirih novim ustavnim sodnikom, ki jih državnemu zboru v izvolitev predlaga predsednik države Janez Drnovšek. Tako komisija državnemu zboru predlaga, naj na mesto ustavnega sodnika izvoli višjo sodnico Darinko Dekleva Marguč, višjega sodnika Boštjana Zalarja, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića in predsednico višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Marto Klampfer. Margučevo, Zalarja in Klampferjevo je na glasovanju podprlo po osem poslancev, proti pa so bili po trije. Đorđeviću je svoj glas namenilo devet poslancev, proti pa sta bila dva.

Zapleti in pomisleki

Drnovšek je nove ustavne sodnike predlagal potem, ko je državni zbor 29. oktobra izmed petih kandidatov, ki mu jih je predlagal v izvolitev, izvolil samo enega. Po zakonu o ustavnem sodišču je moral Drnovšek državnemu zboru v 14 dneh predlagati nove sodnike izmed kandidatov, ki so se prijavili na zdajšnje razpise (lahko je povabil tudi kandidate, ki se na razpis niso prijavili), ali pa objaviti nov razpis. 27. oktobra je Drnovšek javnosti sporočil, da bo raje izkoristil prvo možnost. Kot je ob tem povedala predsednikova svetovalka Magdalena Tovornik, se je predsednik za takšno možnost odločil zato, ker bi v primeru, da bi razpisal nov poziv, to pomenilo, da bi sicer opravil formalno obveznost, vsebinska presoja izbire novih ustavnih sodnikov pa bi pripadla novemu predsedniku države.

Kandidati, ki jih je predlagal Drnovšek, in pa način, na katerega je to storil, je med nekaterimi pravnimi strokovnjaki povzročil številne pomisleke. Tako je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic v izjavi za javnost zapisal, da Drnovšek s predlogom treh višjih in le enega vrhovnega sodnika "izkazuje popolno nerazumevanje sodnega sistema in vloge sodišč pri nas, vloge vrhovnega in ustavnega sodišča". "Da bo predlagal na ustavno sodišče kar višje sodnike, torej take, ki v svojem strokovnem razvoju še niso dosegli niti kvalitet, potrebnih za izvolitev za vrhovne sodnike, bi bilo možno pričakovati samo od nekoga, katerega interes bi bil diskreditirati institucijo ustavnega sodišča v očeh preostalega sodstva in v očeh celotne javnosti," je zapisal Krivic. Ob tem je Krivic stranke tudi pozval, naj Drnovškov predlog zavrnejo in s tem naredijo "največjo uslugo tako Drnovšku kot spoštovanju ustavne vloge ustavnega sodišča".

Na Drnovškov predlog se je v časniku Delo odzval tudi dekan Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat. Kot je dejal Pirnat, bo Drnovškov "rokohitrski predlog resno ogrozil ugled ustavnega sodišča". Po Pirnatovem mnenju že na simbolni ravni ni dobro, da so med predlaganimi kandidati kar trije višji sodniki, hkrati pa je predsednik po njegovem popolnoma spregledal predlog vrhovnega sodišča, ki je na seji soglasno podprlo kandidaturo vrhovnega sodnika kazenskega oddelka Mitjo Deisingerja. Po Pirnatovem prepričanju bo Drnovškov predlog povzročil, da se ugledni pravniki v prihodnje ne bodo odločali za kandidaturo. Predlogi tudi niso usklajeni s poslanskimi skupinami, kar po Pirnatovih besedah najverjetneje kaže, da predlog v parlamentu ne bo dobil podpore.